LJUBLJANA, KOPER – V zadnjem tednu tega meseca naj bi se v vladni koaliciji končno uskladili glede (enotne) podpore kandidatu za novega ministra za finance, tako da bi potem premier dr. Miro Cerar končno razkril njegovo ime in ga uradno predstavil javnosti(m). V začetku septembra naj bi potem sklicali le še izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi ga potrdili. V največji vladni stranki, Cerarjevem SMC, so očitno samozavestni in optimistični tudi glede nečesa drugega: prepričani so, da bodo lahko brez težav rešili ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča, točno, da bodo vse tri koalicijske poslanske skupine »kot en mož« (družno in odločno) zavrnile interpelacijo proti njemu. Če bodo enako menili tudi vsi poslanci Erjavčevega Desusa in Židanovega SD, to lahko pomeni kvečjemu eno: da še niso pripravljeni na (predčasne) parlamentarne volitve oziroma si teh za zdaj še ne želijo. Da večina med njimi nima nobenih zagotovil, ali bo še kdaj sedela v poslanskih klopeh, je sicer jasno. Nadvse pomenljivo je bilo že, da je vodja poslanske skupine Cerarjeve stranke dr. Simona Kustec Lipicer v nedavnem intervjuju (na vprašanje, kaj pravzaprav pomeni to, da sta Tilen Božič in Marko Ferluga ob poskusu zamenjav v vrhu Luke Koper konec koncev celo zamrznila svoje članstvo v SMC) odgovorila: »Kot podpredsednica SMC sem to razumela kot signal, da nismo ustrezno komunicirali z vsemi člani stranke. Kot vodja poslanske skupine pa lahko zagotovim, da smo storili, kar je bilo v naši pristojnosti ali moči. Poslanca sta imela mojo polno podporo.«
Predvolilne dileme ostajajo
Točno, odnos vseh treh koalicijskih partneric do urejanja razmer v Luki Koper in v zvezi z njo prav gotovo (še vedno) lahko vpliva tudi na izbiro novega finančnega ministra ter je še kako pomemben tudi za reševanje ali »reševanje« ministra Gašperšiča. To nam pove tudi pomenljiva izjava Alenke Smerkolj, ministrice brez resorja, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki po odstopu dr. Dušana Mramorja vodi tudi ministrstvo za finance: »To (Luka Koper, op. J. V.) je ena izmed vsebin, ki v tem približno enem mesecu, odkar vodim finančno ministrstvo, niso prišle na moj dnevni red. Nihče me ni nič vprašal.« O tem je ni nihče nič vprašal. Kar je najmanj nekoliko nenavadno. Ministrica Smerkoljeva je namreč v isti sapi povedala še nekaj drugega: da dobro sodeluje s Slovenskim državnim holdingom (SDH), da ima zelo odprte kanale in zato izve vse, kar mora vedeti, da vodstvu SDH vsekakor zaupa, da pa nobene stvari ne želi delati zgolj polovičarsko, četudi je s predsednikom vlade dogovorjena, da bo le krajši čas na čelu finančnega ministrstva.
Vprašanj in z njimi povezanih dilem ostaja, skratka, veliko več kot odgovorov. Čeprav je, kot je znano, predsednica nadzornega sveta Luke Koper dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, ki so ji najprej že namignili, da jo bodo, ker menda ni dovolj ubogljiva in ustrežljiva, vsekakor zamenjali – po »vseljudskih« protestih so jo vsaj za zdaj še pustili na funkciji –, pred poletjem jasno in glasno opozarjala, da trenutno v Sloveniji poteka že četrti (uničujoči) val divje privatizacije, da je nasilnost, ki ga spremlja, hkrati vse večja, ker je premoženja in denarja objektivno gledano vse manj, se na to žal ni dovolj odločno odzval noben ključni predstavnik vlade ali koalicijske večine v državnem zboru. Tako imenovani o vsem dobro obveščeni medtem že napovedujejo, da bodo v vladni koaliciji najbrž nazadnje sklenili za vse sprejemljivo kravjo kupčijo: med sabo uspešno povezali (prepletli) imenovanje novega finančnega ministra, reševanje ministra Gašperšiča pred zanj in za Cerarja nadležno interpelacijo ter tudi le začasno preloženi kadrovski cunami v Luki Koper. Če uporabimo kar besedno zvezo Alenke Smerkolj, ministrice brez resorja na čelu finančnega ministrstva: Luka Koper bi prav gotovo lahko vnovič prišla na dnevni red jesenskih koalicijskih usklajevanj in primerno (raz)burila tamkajšnje duhove. Ne glede na to, da je SMC med parlamentarnimi počitnicami zatrjeval, da se to ne more zgoditi in se tudi ne bo več zgodilo.
Četudi je dr. Alenka Žnidaršič Kranjc kot predsednica nadzornega sveta tako zelo pomembnega državnega podjetja, kakršno je Luka Koper, javno poudarjala, da so ji, ker ni hotela začeti postopka razrešitve predsednika uprave Luke Dragomirja Matića, grozili celo že s smrtjo, je na moč nenavadno, da so si pristojni državni organi ob tem predvsem zatiskali oči in ušesa. Ali ni? Mogoče pa bo ob robu parlamentarne razprave o interpelaciji o delu in odgovornosti ministra za infrastrukturo (tudi o njegovi odgovornosti za zagate Luke Koper!) še ena priložnost, da vlada dokaže, da je resna zagovornica etike v politiki oziroma da izrecno zavrača vsakršne poskuse ustrahovanja članov nadzornih svetov in uprav državnih podjetij. Mogoče. Mogoče pa bo vlada ob robu interpelacijske seje državnega zbora le pripravljena obsoditi poskuse ustrahovanja Žnidaršič Kranjčeve. |