LJUBLJANA – Povprečen član uprave v Sloveniji je moški v poznih štiridesetih, ki ima diplomo iz ekonomije, prava ali inženirskih znanosti, nima mednarodne izobrazbe niti mednarodnih delovnih izkušenj, kaže raziskava AT Kearney. Iz raziskave tudi izhaja, da raznolikosti v upravah pri nas skoraj ni, malo je žensk in skoraj ni tujcev.
Minister Žerjav ne da nič na izobrazbo in mednarodne izkušnje
»Rezultati morajo biti tisti, na podlagi katerih se koga zamenja ali pa tudi ne, vse ostalo se mi zdi nepomembno,« je izsledke raziskave podjetja AT Kearney v četrtek po seji vlade komentiral minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, ki sicer meni, da glede na poslovanje in donos na kapital v državnih družbah korporacijsko upravljanje zagotovo ni bilo optimalno.
Največ članov v srednjih letih
Kot je razbrati iz raziskave podjetja AT Kearney, ki je bila ta teden predstavljena na konferenci Združenja nadzornikov Slovenije o korporativnem upravljanju, ima kar 43 odstotkov članov uprav v Sloveniji med 41 in 50 let. Nad 61 let ima le tri odstotke članov uprav, mlajših od 41 pa 22 odstotkov.
Mediji so sektor, za katerega je značilno, da imajo najmlajše člane uprav. Imajo pa ti v primerjavi s člani uprav v preostalih sektorjih daleč najkrajši staž. Najdaljši staž beležijo člani uprav v sektorjih turizem in proizvodnja, sledita pa prevoz in finančni sektor.
Le petina žensk
Med člani uprav v Sloveniji je le 21 odstotkov žensk, medtem ko je ženskih predsednic uprave le 10 odstotkov. V državnih podjetjih ni nobene ženske predsednice uprave, izhaja iz raziskave. Minister Žerjav to ugotovitev težko komentira, poudarja pa, da morata biti vodilo pri imenovanjih znanje in sposobnost.
V primerjavi z nekaterimi evropskimi podjetji (v raziskavo so bila za primerjavo vključena podjetja Volkswagen, Eon, ING, Daimler, Allianz, Siemens, Basf, BMW, Metro Group in Munich Re) in državami EU ima Slovenija tudi višji odstotek podjetij, v katerih med člani uprave ni ženskih predstavnic. Ta znaša 59 odstotkov, v izbranih evropskih podjetjih 40 odstotkov, v EU pa 10 odstotkov.
Največ jih ima le diplomo
Pri imenovanju in pri hitrosti napredovanja članov uprav v Sloveniji mednarodne izkušnje ne igrajo vloge. Mednarodne izkušnje ima namreč le 21 odstotkov vseh slovenskih članov uprav. Le 27 odstotkov članov uprav v slovenskih podjetjih ima magisterij ali doktorat. Z diplomo se lahko pohvali 44 odstotkov članov uprav, z magisterijem 23 odstotkov, z doktoratom pa zgolj štirje odstotki članov uprav. Prevladujoče področje študija članov uprav je ekonomija, sledijo pravo in tehnične znanosti.
Člani uprav tujih referenčnih podjetij imajo v primerjavi s slovenskimi višjo izobrazbo in več mednarodnih izkušenj. Tako je za člane uprav tujih podjetij 2,6-krat verjetneje, da bodo imeli mednarodne izkušnje (mednarodne izkušnje v Sloveniji ima le 21 odstotkov članov uprav). Najpogostejša stopnja izobrazbe med člani uprav tujih podjetij je doktorat, ki ga ima 49 odstotkov članov uprav.
