LJUBLJANA – Po razkritju, da finančno stanje slovenskih sodišč ni ravno rožnato, je minister za pravosodje Senko Pličanič pojasnil, zakaj je tako. Kot je povedal v oddaji Svet na Kanalu A, je vse več stečajev. »A to ni posledica zakona, to je posledica gospodarske situacije, v kateri smo, in to se je dalo predvideti,« je dodal.
Zavrnil je tudi trditve predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, ki je dejal, da je ravno zakon o finančnem poslovanju kriv za to, da je sodstvo v resnih težavah. »Ureditev, po kateri sodišča zalagajo denar, ki je potreben za začetek stečajnega postopka, za tiste, ki si to ne morejo privoščiti, je veljala že ves čas,« je pojasnil Pličanič in dodal, da bi morali v sodstvu zmanjšati stroške pri kakšnih drugih postavkah. Poudaril je, da so v pol leta zaposlili 66 novih ljudi, ki niso sodniki, število sodnikov pa so zmanjšali za manj, kot je bilo dogovorjeno. »Tu je čez prst tri milijone evrov,« pravi minister.
Zakonska določila govorijo sama zase
A njegovo izjavo, da enaka zakonska ureditev velja že ves čas, zanikajo Finance, kjer ugotavljajo, da zakonodaja govori sama zase in je nasprotje tega, kar je povedal minister. Novela, ki je veljala od 15. junija do 7. decembra 2013, je namreč med drugim določala, da v primeru, če predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik, ki je pravna oseba, ni dolžan založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Če zneska nihče ne plača, sodišče na predlog upravitelja izda sklep o izbrisu dolžnika iz sodnega registra.
Novela, ki velja od 7. decembra lani, pa prejšnje določila ukinja, in med drugim določa, da sta dolžnik in delavec, ki vloži predlog stečajnega postopka, založitve predujma oproščena, sodišče pa lahko odloči, da se iz proračuna sodišča opravijo nekatera plačila, med njimi tudi vsote, ki jih za prazne stečaje dobijo stečajni upravitelji. Znesek je dobrih 3000 evrov za nekaj ur dela, ki jih po prejšnji ureditvi stečajni upravitelji ne bi dobili, poročajo Finance.
Manj premožnim želeli dati enake pravice
V Odmevih je Pličanič poudaril, da je bil ta zakon, ki v praksi daje pozitivne rezultate, narejen zato, da bi lahko manj premožnim omogočili, da lahko aktivirajo osebni stečaj. Ureditev so po njegovem le še poenostavili, težava pa je nastala, ker niso mogli predvideti, da se bodo ljudje tako množično odločali za osebne stečaje in stečaje podjetij. Ponovil je, da trenutni položaj ni posledica zakonodaje, po kateri so želeli manj premožnim omogočiti enake pravice, strinja pa se, da bi morali biti vsi, ki se financirajo z davkoplačevalskim denarjem, pri tem nekoliko racionalnejši.
Na koga naj se sodišča obrnejo?
Če dodatni denar za sodstvo obstaja, bo to podprl, sicer pa se mu javno pojasnjevanje o finančni situaciji v sodstvu ne zdi dobra zamisel. »Tudi jaz bi lahko naredil tiskovno konferenco, za kaj vse na ministrstvu potrebujem denar, ampak tega ne naredim, ker raje stisnem zobe,« je dejal, v situacijo pa je vpletel še predsednico vlade Alenko Bratušek, češ da naj se predsednik vrhovnega sodišča v zvezi s tem raje obrne nanjo in ne nanj, čeprav je minister.
Popravila ga je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto, ki mu je odvrnila, da je prav on tista oseba, ki bo morala najprej začeti reševati to zagato, nato pa šele Bratuškova. Dejala je še, da je sodišče ob spremembi zakona te finančne posledice predvidelo, o tem je posvarilo tudi ministrstvo, vendar pa vsakič naletelo na gluha ušesa. V nasprotju s Pličaničem Betettova trdi, da je vse skupaj posledica zakonodaje in ne toliko gospodarskega položaja.
