WASHINGTON – Minister za finance Dušan Mramor je zadovoljen s pogovori, ki jih je v preteklih dneh opravil v Washingtonu. IMF pozitivno ocenjuje ukrepe, ki jih je Slovenija že sprejela, se pa Mramor zaveda, da bo spremembe, ki so še nujne, treba izpeljati. »Mislim, da ne bodo tako boleče, kot se govori. Vsak se bo pač moral nečemu malo odreči,« je dejal.
Slovenija ni Ciper
Mramor se je z delegacijo, v kateri je bil tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, v Washingtonu udeležil letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, v okviru katerega je opravil številne pogovore, tudi z novo voditeljico misije IMF za Slovenijo Delio Velculescu. Ta je pred prevzemom vodenja misije za Slovenijo vodila misijo za Ciper, tudi v času, ko je ta otoška država prejela mednarodno finančno pomoč. Kot je v izjavi za STA in Televizijo Slovenija v soboto zvečer pojasnil Mramor, zaradi tega ne gre iskati podobnosti med Ciprom in Slovenijo. »Vsi razumejo, da Slovenija ni Ciper. Velculescujeva je velika specialistka, zato se veselim misije, ki bo decembra prišla v Slovenijo,« je dejal.
Kot pravi, IMF zelo pozitivno ocenjuje ukrepe, ki jih Slovenija že izpeljala. Spomnil je na strukturne spremembe, ki so se začele že v vladi Janeza Janše, nadaljevale pa v vladi Alenke Bratušek – to so spremembe ustave, reformi pokojninskega sistema in trga dela, dokapitalizacija in čiščenje bank ter zmanjševanje zadolženosti podjetij. »To zelo cenijo in vidijo relativno veliko možnosti, da se Slovenija z nadaljevanjem te poti izvije iz te krize in da bo prihodnost lepša,« je povedal minister. Zaveda se sicer, da je nekatere spremembe še treba izpeljati, saj druge rešitve za to ni. »Mislim, da ne bodo tako boleče, kot se govori. Vsak se bo pač moral nečemu malo odreči, da bomo lahko živeli bolje,« je bil jasen.
V najslabšem položaju so mladi
Ob tem je poudaril, da razmere, v katerih se je znašla država, najbolj prizadenejo mlade. »Brezposelnost med mladimi je izjemno narasla. Izjemno visok je tudi javni dolg, ki ga mladim puščamo kot breme za prihodnost. Smo zelo slabi dedki, babice, očetje in mame, da svoje otroke tako zelo obremenjujemo z našimi zahtevami,« je dejal. Kot pravi, gredo te zahteve prek tistega, kar lahko financiramo sami, zato se moramo zadolževati v tujini. Med pogovori, ki jih je Mramor opravil v Washingtonu, je beseda nanesla tudi na zadolževanje Slovenije. »Pojasnili smo, da spremljamo, kaj se dogaja na finančnih trgih. Seveda bodo potrebne zadolžitve, kot so potrebne vsako leto. Ker se vračajo stari krediti, potrebujemo nove. Povedali smo, da bomo na finančne trge prišli takrat, ko bodo pogoji za nas najbolj optimalni,« je dejal. O podrobnostih ni želel govoriti.
Slovenija je vezana na Nemčijo
IMF je ta teden izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo, za letos in prihodnje leto ji napoveduje 1,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je napoved rasti za območje evra popravil navzdol. Za letos mu napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 1,3-odstotno. Kako bosta na gospodarsko rast Slovenije vplivala ohlajanje v Nemčiji in morebitna zaostritev napetosti v Ukrajini, je po ministrovih besedah sicer težko oceniti. »Najbolj pesimistične napovedi kažejo, da bi se lahko gospodarska rast zaradi vseh teh vplivov zmanjšala za 0,7 odstotne točke,« je dejal. Spomnil je, da je slovenski izvoz zelo vezan na Nemčijo in bližnje države, zato to ohlajanje lahko predstavlja težavo tudi za našo državo. »Precej bo odvisno od tega, kako bomo vodili ekonomsko politiko v naslednjem letu. Če nam uspe z določenimi ukrepi vsaj delno nevtralizirati to ohlajanje, smo lahko tudi glede tega pozitivni,« je napovedal.
Vodilni predstavniki IMF so države, tako razvite kot hitro rastoče, ta teden večkrat pozvali k izvajanju strukturnih reform, glede Slovenije pa je bilo poleg nadaljnjega čiščenja bank in razdolževanja podjetij slišati tudi pričakovanja po nadaljevanju privatizacije. Mramor se glede strukturnih reform v celoti strinja z IMF. »Zdravstvena reforma je nujno potrebna. Potrebne so tudi strukturne spremembe v javni porabi, in sicer tako, da se poraba poveča tam, kjer ima večji učinek na BDP,« je pojasnil.
Ukrepati je treba hitro
O privatizaciji je dejal, da se je Slovenija zavezala prodaji 15 podjetij, in sicer iz različnih razlogov. Takrat je imela omejen dostop do finančnih trgov, javni dolg pa je dosegel tako višino, ki je na dolgi rok težko vzdržna, je pojasnil. Država je svetu s tem poslala tudi znak, da se odpira, poleg tega pa so k privatizaciji prispevale še slabe izkušnje s korporativnim upravljanjem in tajkunskimi zgodbami. »S tega vidika mislim, da nova vlada ne bo ravnala drugače oziroma v nasprotju s sprejetimi odločitvami v državnem zboru,« je dejal.
Pomemben zaključek letnega srečanja IMF in Svetovne banke je sicer tudi to, da bi morale države skrbeti za tako fiskalno politiko, ki bo kar najbolje podpirala gospodarsko rast. Pri tem je treba upoštevati zadolženost držav in poskrbeti, da se dolg ne bi povečeval. Konsolidacija javnih financ naj bi bil torej relativno dolgotrajen proces, ne pa hiter, je še pojasnil minister.
