S Cerarjevo izbiro Zdravka Počivalška iz Podčetrtka za gospodarskega ministra (šele po treh neuspešnih poskusih najti pravega) so zadovoljni v obeh zbornicah (obrtni in gospodarski), pa tudi iz političnih logov, niti esdeesovskih, ni bilo slišati veliko kritik. Ker ni politik, ki jih ne mara nihče več, nanj tudi javnost gleda s simpatijami. Počivalška večina razglaša za nekakšnega gospodarskega svetníka, mediji pa ga kot nekdanjega uspešnega direktorja Term Olimie, vedno pripravljenega na pogovor in brez dlake na jeziku, sploh imajo radi.
Zatorej ni čudno, da so člani Fijeta, slovenskega društva turističnih novinarjev, s predsednikom Dragom Bulcem na čelu, ki Počivalška že dolgo in najbolje poznajo, ob odprtju sejma Alpe Adria pred dnevi organizirali novinarsko konferenco, sicer prvo srečanje z novim ministrom, odgovornim tudi za turizem. Med njimi se je znašel kot riba v vodi, prav tako kot kajpak Bulc, ki je konferenco vodil ter v dobrega znanca Počivalška vrtal z vprašanji in namigi.
Hlev s sedmimi konji
Poklicno pot je Počivalšek začel v zadružništvu in mlekarstvu. Za dušo ima doma v Olimju hlev s sedmimi konji in nekaj teleti, če mu le časovno znese, sam skrbi zanje, kar bo odslej zelo težko. Ni v nobeni stranki (»Pregovor pravi, da dober oštir ne sme biti v nobeni stranki,« povzema novi minister). Na lokalnih volitvah nastopa kot kandidat liste ROD, kar pomeni Razvoj in Obnova Doma. Ne spada med tiste gospodarstvenike, ki so najprej dobili stanovsko nagrado, potem pa strmoglavili. Turistični poslovnež je postal po sili razmer, moral bi biti pravzaprav v kmetijstvu. Leta 1957 v Celju rojeni agronom, z diplomo ljubljanske biotehniške fakultete, je sodeloval pri sanaciji Kmetijskega kombinata v Šmarju pri Jelšah, bil zraven pri ustanovitvi Kmetijske zadruge v istem kraju in njen direktor, saniral je Mlekarno Celeia in bil njen direktor, leta 1999 pa je prevzel vodenje zdravilišča Atomske toplice, ki so se pod njegovim vodstvom preoblikovale v Terme Olimia. Je deloholik in zelo strog, kar je v današnji Sloveniji v redu, po potrebi zna koga poslati tudi v p... m...
Z Bulcem sta začela na konferenci s Slovensko turistično organizacijo (STO), ki gre spet na svoje, saj se je v agenciji Spirit (Bulc Homo turistucus jo malce žleht imenuje Špirit) utopila. Spet bo postala državna promocijska organizacija, kar je že bila, ko so jo konec 90. let ustanovili. Počivalšek obžaluje, da se je prva Janševa vlada odločila za ukinitev samostojne STO in da so prejšnje vlade drastično nižale sredstva za promocijo, ki je mati turizma.
Po tej plati ni nič boljša niti aktualna vlada, da je promocija alfa in omega turizma, svoje kolege ministre s Cerarjem in Mramorjem na čelu Počivalšek prepričuje, a jih ne prepriča, in le upamo lahko, da ne bo vrgel puške v koruzo in se vrnil v Terme. Letos bo namreč za promocijo Slovenije v tujini na voljo le dobrih šest milijonov evrov, kar je daleč od želja in manj kot na začetku STO. Minister pravi, da bi morala Slovenija za ta namen zagotoviti 20 milijonov evrov na leto. »Mislimo si o sebi, kar si hočemo, toda poznavanje Slovenije se konča v Trstu, Gorici, Celovcu in Gradcu, moralo pa bi segati najmanj 500 kilometrov daleč,« je konkreten.
Preslišal brezcarinsko cono
Ima pa mož, ki sicer na Bulčevo začudenje v nazivu nima tudi turizma, torej minister za gospodarstvo, tehnologijo in turizem, takšne je imela Slovenija, ki naj bi bila turistična država, le tri, Inga Paša, Janeza Siršeta in Janka Razgorška, idejo, kako priti do sredstev za promocijo, če se že država tega problema loteva s figo v žepu: z uvedbo turistične članarine, ki bi jo po avstrijskem zgledu plačevali vsi gospodarski subjekti v turističnih krajih. A takšno rešitev je ustavno sodišče nekoč že razveljavilo. Mimogrede: Razgoršek, ki je bil tudi lastnik tovarne oblazinjenega pohištva, je bil edini minister, ki je razburjal z zofo (tudi Bulc ga imenuje zofa minister), poseben pa je bil tudi zato, ker je imelo njegovo ministrstvo sedež v Mariboru. Sodeloval je v Drnovškovi in nato še Bajukovi vladi.
Glede letalske dostopnosti Slovenije se voditelj konference in minister nista (povsem) strinjala, Drago namreč meni, da je prodaja Brnika Fraportu brca v temo, ker bo ta razvijal zgolj tovorni promet, preslišal pa je tudi Bulčevo idejo, da bi Bovec s Trento postal brezcarinska cona, kot jih poznamo v Italiji. Počivalšek meni, da ima Slovenija znotraj 500 kilometrov dovolj kapacitet za 70 odstotkov potreb, imamo tudi avtocestni križ, težave pa se začnejo pri povezavi turističnih krajev z njim.
Iz ministrovih ust smo izvedeli, da so naši hoteli zasedeni manj kot 40-odstotno, da se šele pri 60 odstotkih začne profit, da moramo, kar smo – hvalabogu – pozidali s hoteli in drugo turistično infrastrukturo v letih od 2004 do 2008, napolniti s tujimi gosti in tako dvigniti priliv z dveh (kar je 12 odstotkov celotnega slovenskega) milijard na tri in število zaposlenih v turizmu s 45.000 na 55.000. Iz ministrovih ust v božja ušesa.
Učitelj Milenko Šober in učenec Drago Bulc
Letos je 50-letnica društva slovenskih turističnih novinarjev, ki je bila sprva sekcija pri Društvu novinarjev in jo je ustanovil radijski novinar, publicist in nestor slovenskega turističnega novinarstva, na Ptuju 1923. rojeni Milenko Šober, ki jo je dobra tri desetletja tudi vodil. Prav tako je bil član komiteja svetovne zveze turističnih novinarjev (Fijet), ki je bil ustanovljen še 10 let prej. Šele leta 2005 se je Fijetu kot samostojna organizacija turističnih novinarjev priključila Slovenija, od takrat je predsednik Drago Bulc, prav toliko let je sekretarka Cveta Potočnik, radijska turistična novinarka in voditeljica, članov pa je nekaj deset. Drago je kot novinar na nacionalnem radiu začel 1969., njegov mentor je bil prav Šober, Bulc ga ima za očeta radijskih turističnih oddaj in prvega pri nas na splošno, ki je razumel turizem kot prihajajočo gospodarsko panogo. Šober se je s turističnim novinarstvom začel ukvarjati že na začetku šestdesetih let, ko tudi v svetu tej gospodarski panogi še nihče ni napovedoval pomena, kot ga ima danes. Svoja spoznanja je izražal v številnih člankih, glosah, komentarjih in problemskih radijskih oddajah ter s tem postal sooblikovalec slovenskega turističnega razvoja. Prvi je začel hoditi tudi na znamenito berlinsko turistično borzo. Bulc je njegov odlični učenec, a žal danes nimata naslednikov, Drago je poslednji Mohikanec, ki je lahko kot novinar pokrival samo turizem. Specializiranega turističnega novinarstva slovenski mediji, bodisi tiskani bodisi elektronski, ne gojijo več, zadnja leta pa je zanj zmanjkalo tudi denarja. Žlahtni turistični vizionar Milenko Šober se je poslovil leta 2004, njegova življenjska družica pa je bila gledališka igralka Slavka Glavinova.
