Miniranje in prah, zdaj pa 
še ropot vetrnic

Prebivalcem vasice Laže je prekipelo. V že tako degradirano naselje namerava država po sprejetju državnega prostorskega načrta za park vetrnih elektrarn Senožeška brda postaviti 23 vetrnih turbin, ki bodo od hiš oddaljene manj kot dva kilometra. Vetrnice pa niso edina težava tamkajšnjih prebivalcev, že vrsta generacij se bori s prahom iz kamnoloma, betonarne, asfaltne baze, za nameček pa je tam še električni daljnovod, ki greni življenjski ritem v tej prijetni kraški vasici.

Miniranje uničevalo hiše

Težave Lažencev so stare najmanj 40 let, ko so tik ob naselju odprli prvi kamnolom. Z njimi je rasla tudi Martina Žetko, ki danes predstavlja vas v Krajevni skupnosti Senožeče. »Četrt stoletja smo prebivalci Laž poslušali miniranje, zaradi katerega imamo popokane hiše, in požirali prah iz kamnoloma,« Martina spregovori o dolgoletnih mukah. Vaščani so sprva dobivali skromno denarno odškodnino, a kaj ko je šla na račun KS Senožeče, ki je urejala infrastrukturo celotne krajevne skupnosti, ne samo njihove vasi. »Laže so si s takratno odškodnino uredile celotno infrastrukturo, od asfalta in kanalizacije do telefona. Vsa ta infrastruktura, ki jo je po drugih vaseh plačala občina, je bila narejena z našim prenašanjem hrupa in prahu. Po mukotrpnih pogajanjih s Primorjem, ki je lastnik kamnoloma, smo pred šestimi leti dosegli, da smo do odškodnine upravičeni krajani, in od takrat dobivamo letno rento, ki znaša nekaj sto evrov na prebivalca,« nadaljuje sogovornica.

Danes so težave s kamnolomom sicer precej manjše, saj težki tovornjaki pesek vozijo po cesti, speljani v kamnolomu, do nedavnega pa so vozili po tisti, ki vodi do vasi, in jo dodobra uničili. Na obljubljeno obnovo še čakajo in se s Cestnim podjetjem Gorica, ki je po stečaju Primorja prevzelo upravljanje kamnoloma, še pogajajo. Največ težav jim še vedno povzroča prah, ki ga burja raznaša po drevju in njivah, zato so lastniki njiv v okolici kamnoloma opustili kmetovanje. V štiridesetih letih je dajal kamnolom kruh le trem vaščanom, zato kakšne posebne koristi od njega ni. Diego Loredan, tudi član vaške skupnosti, naniza nove nadloge: »Poleg vsega so odprli še asfaltno bazo in pridobili okoljevarstveno dovoljenje za mletje gradbenih odpadkov, tako da bomo dobili še to. Pričakujemo, da nam bodo naredili še deponijo za smeti, četudi nas ni še nihče niti vprašal za mnenje.« CPG bi lahko nadležni prah omejil s filtri in protihrupnimi ograjami, kar Laženci že nekaj časa zahtevajo.

Kot kavbojci, 
čakajoči na poboj

Ko so domačini pred nekaj leti dobili denarno odškodnino za škodo, ki jo povzroča kamnolom, so slepo upali, da je vsaj eno poglavje končano. Toda odprlo se je novo: okrog vasi nameravajo postaviti 23 vetrnih elektrarn, in to manj kot dva kilometra od prvih hiš. »Smo kot kavbojci, ki jih obkrožajo Indijanci. Mi smo v sredini in čakamo dan, ko nas bodo pobili,« Diego v prispodobi ponazori strah pred vetrnicami, Martina pa mu ogorčeno pritrjuje. »Občina je dala soglasje, naj vetrnice postavijo tu, ker je območje že tako degradirano. Po kateri logiki mora biti že degradirano območje še bolj uničeno?«

Vaščani se bojijo vetrnic, ker bodo uničile veduto naselja, za njihovo postavitev bodo posekali gozd, najbolj pa se bojijo škodljivih vplivov infrazvoka, ki ga oddajajo vetrne elektrarne. »Skrb vzbujajoče je, da oddajajo zvok, ki gre skozi steklo. Kaj šele bo, ko se bodo vrtele druga proti drugi?« Martina opisuje svoj strah. V okolici Senožeč nameravajo postaviti 40, po nekaterih informacijah celo 70 vetrnic. Večina krajanov temu nasprotuje, odobravanje je le tam, kjer se je pokazal interes za prodajo kraške zemlje. V naslednjih mesecih nameravajo izpeljati referendum, ki bo pokazal resnično voljo ljudi.

»Na Volovji rebri so bili proti vetrnicam zaradi orla, tukaj pa živi toliko ljudi, vendar so ti očitno manj pomembni od ptic,« ugotavlja Martina. Razočarani so, ker se pri njih ni oglasil nihče od naravovarstvenikov. Na pristojne organe so sicer poslali pripombe, povratne informacije pa kažejo, da jih ti niso vzeli resno, češ da so njihovi ugovori prepisani s spleta. Vendar Lažencem to ni vzelo moči. »Borili se bomo z vsemi štirimi, četudi z državljansko nepokorščino in evropskim sodiščem,« sklene Martina.