LJUBLJANA – Sedem reprezentativnih sindikalnih central – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Neodvisnost, Pergam, Alternativa, Solidarnost, KS 90 in Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije – je v državni zbor vložilo 11.000 overjenih podpisov podpore, skupno so jih zbrali več kot 12.000, potrebnih 5000 podpisov so zbrali v dveh dneh.
»Smo zadovoljni. Naredili smo tisto, kar lahko in moramo, da bi odpravili veliko krivico, ki je vgrajena v ta zakon – da tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah ali praznikih in imajo minimalno plačo, nimajo pravice do dodatkov, pravice, ki gre vsem ostalim,« je pred vložitvijo dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. »Upamo, da bo v državnem zboru prevladal razum, da se bo oblikovala večina, ki bo predlog vseh sedmih sindikalnih central podprla,« je dodal.
Koalicija se je danes uskladila in se strinja, da je treba izenačiti pravice delavcev do plačila, ne glede na to, ali dobivajo minimalno plačo ali višje, je pred državnim zborom povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. »To pomeni, da bomo koalicijsko podprli ta predlog in obravnavo pospešili,« je napovedala. Prva obravnava bo tako predvidoma v okviru septembrske redne seje.
Želijo popraviti krivico
Sindikati predlagajo spremembo zakona o minimalni plači, s katero bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. S tem želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači. Proti predlaganim spremembam so delodajalci, ki vztrajajo, da bi tovrstno dodatno obremenjevanje vodilo v zapiranje delovnih mest, ter menijo, da bi bilo treba namesto tega izpeljati davčno reformo in znižati stroške dela.
Podobno je finančni minister Dušan Mramor ob začetku zbiranja podpisov ocenil, da bo, če se minimalna plača zviša, manj zaposlenih, predvsem mladih. »Minister Mramor je lahko velik profesor, ampak ta izjava ne sodi k nekemu politiku. Neposredno spodbuja konflikt med mladimi in ostalimi delavci,« je bil kritičen Semolič. »Mnogi mladi so izgubili perspektivo, ampak ne zaradi minimalne plače. Ta se je letos dvignila za en evro. Perspektivo so izgubili zaradi propada podjetij, Zujfa, ki je največjega zaposlovalca blokiral, da bi zaposloval mlade, in krize bank,« je dodal.
