LJUBLJANA – V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) nasprotujejo izvzetju dodatkov iz minimalne plače, in sicer dodatku za nočno delo, za nedeljsko delo in za delo ob praznikih. Prepričani so, da bi na ta način še dodatno obremenili delodajalce, saj so stroški dela v Sloveniji že zdaj previsoki. »Če bi bili stroški dela v Sloveniji nižji, bi tudi delodajalci lažje zaposlovali in ustvarjali nova delovna mesta. S predlogom sindikatov bi bila tako ogrožena zlasti delovna mesta v prevozništvu, trgovini, gradbeništvu in gostinstvu,« je predlog sindikatov komentiral Branko Meh, predsednik OZS.
Pomembno je, da najprej ustvarimo tako poslovno okolje, ki bo izboljšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, toda ne na račun višanja neto plač. Okrepitev slovenskega gospodarstva pa lahko vodi tudi do zviševanja plač. Trend gospodarske rasti se končno izboljšuje, s predlogom sindikatov za dvig minimalne plače pa ga bomo zadušili, so še prepričani.
Sindikati menijo, da gre za razumen predlog
Kot je znano, so sindikati pripravili predlog sprememb zakona o minimalni plači, s katerim bi se iz izplačila minimalne plače izvzelo dodatke za nočno in nedeljsko delo ter delo ob praznikih. Predlog bo prihodnji teden romal v državni zbor. Na današnji novinarski konferenci so dejali, da bi s spremembo odpravili neenako obravnavo zaposlenih z minimalno plačo, ki delajo ponoči ter ob nedeljah in praznikih, za to pa ne dobijo dodatnega plačila, poroča STA. Sedem reprezentativnih sindikalnih central se strinja, da gre za razumen predlog, saj predlagajo izvzetje le nekaterih dodatkov, ne vseh. Menijo, da bi izvzetje vseh dodatkov naenkrat pomenilo prevelik pritisk na maso plač.
Delavcev, ki bi jih spremembe zajele, je razmeroma malo, zato tudi ne gre govoriti o grožnji gospodarstvu, poudarjajo. »Ne govorimo o velikem številu zaposlenih, ne govorimo o velikih zneskih,« je dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. V povprečju znaša dodatek na uro nočnega dela 1,58 evra, je navedla.
Natančnih podatkov, koliko prejemnikov minimalne plače v zasebnem sektorju bi spremembe zajele, v sindikatih nimajo. Po podatkih Ajpesa je vseh prejemnikov minimalne plače okoli 40.000 oziroma okoli šest odstotkov vseh zaposlenih. Pojetova pravi, da jih od teh le malo opravlja delo ponoči, ob nedeljah in praznikih. Po podatkih ministrstva za javno upravo je 0,1 odstotka zaposlenih v javnem sektorju prejemalo minimalno plačo in dodatek za nočno delo, 0,7 odstotka minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo ter 0,3 odstotka minimalno plačo in dodatek za delo na praznik.
»Torej o nekem množičnem propadanju našega gospodarstva zaradi teh sprememb ne moremo govoriti,« je dodala Pojetova.
