NA KOŽO

Mini Ramboti

Objavljeno 29. april 2015 00.15 | Posodobljeno 29. april 2015 00.15 | Piše: Boštjan Fon
Ključne besede: komentar

Domovinska vzgoja je vse kaj drugega kot to, da pride vojska v vrtec.

Iz vrtca se prismuka junior, po napackanem sodeč naj bi ustvarjali kaj v povezavi s pomladnim prebujanjem gozda, pa je hitel razlagati o obisku v njihovih prostorih. Prišli so vojaki. Čisto pravi da so bili, v uniformah in s kamionom ter da so imeli s seboj celo puško. Ne prave, je še rafalno drdral mali, ampak plastično, ki pa ravno tako boli, ko te kdo z njo useka po betici. Vojaki so res super, ker nas branijo in branijo tudi druge po drugih deželah. Iz pravih pušk pošicajo vse lumpe, tako kot njegov starejši brat dela na kompjuterju, samo oni jih čisto zares ubijejo, se ne zajebavajo kot brat.

Prestavil sem se dvajset let v prihodnost in pomislil, kako ponosen oče bi bil, ko bi mi iz generalštaba poslali telegram, da je moj sin daroval življenje na oltar neke daljne domovine, kamor po vonj smodnika že zdaj pošiljamo naša dekleta in fante. S sosedom bova spila šilce domačega na to izjemno novico! Pa šele kakšno žurko bova z ženo naredila za vse njene sodelavce, medicinske sestre in zdravnike, ki se vsakodnevno trudijo, da človeku očuvajo življenje. Ko bova domov prejela pocinkano krsto in jo položila v domačo grudo, bova najela narodno-zabavni ansambel za sedmino! Na jok mi je šlo! Pogledal sem v nebo in Zgornjega tiho vprašal, ali bo tolikanj dober, čeprav ne hodim ob nedeljah v njegov hram, da bo vse naše otroke obvaroval pred uniformami. Tujimi in domačimi!

Domovinska vzgoja je vse kaj drugega kot to, da pride vojska v vrtec kazat mišice in puško, pa čeprav plastično! Imeti rad domovino je pomagati sočloveku, ko to potrebuje. Pa naj si bo Slovenec, Bosanec, Somalijec, cigan ali čisto navaden sosed, ki se z njim prerekaš okoli mejnika! Domovinska vzgoja je odpuščati napake preteklosti in jih ne ponavljati. Imeti rad domovino je ne metati odpadkov na tla, izreči dober dan tudi tistemu, ki ga ne poznaš, imeti s seboj nasmeh in objem, toplo besedo, ne pa grožnje. Edini sovražnik nas vseh so položnice, ki se kopičijo, preden pride plača, in neizpodbitno dejstvo je, da nas razen lastne neumnosti nihče ne napada. Za obrambo pred njo ne pomaga vojska v vrtcih. Potrebna je pamet v naših glavah, ki smo odgovorni za te, ki pridejo za nami! 

Deli s prijatelji