MOZAIK

Milijon kamenčkov v mozaiku vile

Objavljeno 10. maj 2016 00.25 | Posodobljeno 10. maj 2016 00.27 | Piše: Janez Mužič

V Simonovem zalivu oživljajo enega najlepše ohranjenih mozaikov pri nas, ki je na 83 kvadratnih metrih krasil rimsko vilo iz prvega stoletja.

Sestavljen je iz kamenčkov, ki so veliki en kvadratni centimeter. Foto Janez Mužič

Marsikateri obiskovalec Simonovega zaliva je presenečen, ko tik ob hotelskih plažah lahko obišče arheološki park, ki bo dokončno urejen jeseni. Te dni je na njem sila živahno, saj delavci Inštituta za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem skupaj z restavratorji Restavratorskega centra ZVKDS s posebnimi postopki po kosih dvigujejo kar 83 kvadratnih metrov velik rimski mozaik, ki roma v delavnice centra v Ljubljani. Tam ga bodo strokovno restavrirali in po tem seveda vrnili na njegovo staro mesto, kjer bo na ogled zaščiten z nadstreškom.

Rimske vile ob obali

»Gre za velik črno-bel mozaik z geometrijskim okrasom, ki je bil položen v očitno sila razkošni obmorski vili ob portiku – hodniku, ki je vodil od nje do pristanišča. To je do zdaj največji odkrit mozaik v našem arheološkem parku in eden najlepše ohranjenih mozaikov pri nas,« ne skriva ponosa vodja projekta oživljanja tega arheološkega parka prof. dr. Irena Lazar iz UP FHŠ. Po grobem izračunu je sestavljen iz skoraj milijona le kvadratni centimeter velikih kamenčkov.

Ostanki obmorske vile še niso v celoti raziskani. Na podobne ostanke vil so arheologi naleteli tudi v Jernejevem zalivu, v Portorožu, Fizinah, Fornačah, pod servitskim samostanom v Kopru, v Ankaranu... Gradili so jih v prvih letih našega štetja vzdolž istrske obale. Kompleks vile so sestavljali reprezentančni bivalni prostori, gospodarski del in pristanišče s skladiščem. Vile namreč niso bile samo stanovanjske hiše, namenjene lepemu življenju in užitkom rimskih pomembnežev, ampak tudi gospodarski objekti, saj so gojili ribe in školjke, pridelovali oljke, olje in vino, izdelovali opeke in amfore, redili ovce in podobno.

Mozaike je ogrožala talna voda

Najdišče v Simonovem zalivu na površini štirih hektarjev so razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Tam so odkrili ostanke obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in pristaniščem, ostanki enega največjih posestev v tem delu Istre pa omogočajo raziskovanje italske civilizacije, ki je nekoč cvetela v Istri. V parku so na ogled obnovljeni zidovi stanovanjskega dela, na severnem delu je položen del obnovljenega talnega mozaika iz stanovanjskega dela, na jugu pa hodnik, ki povezuje vilo in pristanišče, eno največjih na zahodni obali Istre. Dobro zavarovano pred vetrom je sprejemalo ladje do 25 metrov, ki so lahko natovorile tudi do 1000 amfor. V zaledju so odkrili ostanke glinenih cevi, po katerih so se oskrbovali z vodo.

Prostori vile so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti, ki jih je ogrožala talna voda. Iz prostorov v južnem delu vile so jih že dvignili in prepeljali v RC ZVKDS, zdaj je na vrsti še največji in najlepši v severnem delu, ki so ga zaradi pomanjkanja denarja vrsto let pustili zasutega. Za dvigovanje uporabljajo nove postopke, nove tehnologije za zaščito, čiščenje in varovanje. Ko bo jeseni obnovljen na novi podlagi, bo po besedah Lazarjeve s tem zaključen projekt celostne ureditve arheološkega parka Simonov zaliv, ki do takrat predvideva še ureditev nadstreška za ohranjeno arhitekturo s povezovalnimi potmi in razglednimi otoki, rimski vrt in center za obiskovalce, v katerem bo moč spoznavati kulturno ter naravno dediščino Istre in izvedeti vse o življenju v rimski vili oziroma v rimski dobi. 

Deli s prijatelji