Mila že po dveh dneh ustrelil krivolovec?

LJUBLJANA – Pred slabima dvema tednoma se je v zakotni vasici na meji med Srbijo in Črno goro, nekje na pol poti med Podgorico in Čačkom, pisala zgodovina. Prvič v obstoju Črne gore so namreč na svobodo izpustili ptico, opremljeno s telemetrično napravico za satelitsko spremljanje. In to ne navadne ptice, ampak Mila, mladega, a veličastnega beloglavega jastreba, ki je v Črni gori zelo redka in zato zaščitena vrsta. A kaj imamo mi s tem, se verjetno sprašujete. Telemetrično napravico je namestil Slovenec – Tomaž Mihelič.

Našel ga je gozdar Milo

Ptičjeslovno sodelovanje med nekoč sestrskima republikama nekdanje Jugoslavije se je začelo napovedovati, ko so na začetku novembra gozdarji v vasici Opasanica, ki leži v hribih blizu Podgorice in šteje le nekaj deset prebivalcev, našli obnemoglega še ne popolnoma odraslega beloglavega jastreba. Bil je zelo slab in najditelji so ga predali Centru za zaščito in proučevanje ptic Črne gore (CZIP). Ti so ga zdravstveno oskrbeli, nahranili in napojili, hvaležnost vaščanom Opasanice pa so izkazali tako, da so ptico poimenovali po gozdarju Milu, ki jo je našel.

Tu pa že nastopimo Slovenci. Kot nam je povedal Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), so želeli Mila po izpustu na svobodo spremljati, in ker imajo na DOPPS že veliko izkušenj s spremljanjem ptic s telemetrijo, so se Črnogorci obrnili na njih. »Ptičarji se seveda poznamo po vsem svetu in s kolegi iz Črne gore smo pogosto v stikih. Drugi od drugih se na ta način ogromno naučimo, saj so za učinkovito varstvo ptic potrebne izjemno široke izkušnje.«

Častni krog v slovo

Tomaž je tako Milu še v oskrbnem centru v Podgorici namestil 28 gramov težko napravico, ki je opremljena s solarnimi celicami za napajanje in prek sms-sporočil sporoča GPS-lokacijo, potem pa so ptico odpeljali na sever, na srbsko-črnogorsko mejo, kar najbližje naravnemu parku Uvac, kjer je istoimenska reka ustvarila izjemno slikovit kanjon z ogromnimi meandri in jezerom. Tam je tudi dom približno 300 beloglavih jastrebov in od tam je verjetno Milo zašel v bližnjo Črno goro.

Črnogorsko-slovenska ekipa je torej na meji s Srbijo poiskala livadico, počakala na najbolj primeren trenutek in ptico izpustila. »Jastreb potrebuje pravi veter, da lahko zajadra. Milo je res lepo zajadral, nekajkrat je zaokrožil nad nami, kot da bi nas hotel pozdraviti,« pripoveduje Tomaž, ki se nad pticami navdušuje že od mladosti in je to ljubezen prenesel tudi na svojih pet otrok.

A žal Milova zgodba verjetno nima najlepšega konca. Ptica, ki je po okrevanju komaj okusila svobodo, je izginila neznano kam, njen oddajnik pa je drugi dan nehal oddajati. Možnosti sta samo dve, ali se je oddajnik pokvaril, a to je zelo malo verjetno, ali pa je Milo postal do ljudi preveč zaupljiv in se jih je nehal bati. »V Črni gori je še zelo živ krivolov, ujede pa še vedno veljajo za ptice, ki se jih strelja. In prav to se je verjetno zgodilo Milu,« pove naš sogovornik, ki bi rad opozoril tudi na problem izumiranja beloglavega jastreba v Sloveniji. »Te izjemno redke ptice nam najbližje gnezdijo v Kvarnerju in v Karnijskih Alpah, poleti pa zajadrajo tudi do nas. Prav letos smo jih okoli Breginjskega Stola in Krna našteli rekordnih 57! Glavni razlog, da ne gnezdijo več pri nas, je pomanjkanje mrhovine v naravi, zadnji čas največji problem po vsem svetu pa je pretirana uporaba nekaterih veterinarskih farmacevtskih sredstev, na primer diklofenaka. Jastreb je mrhovinar, in ko v naravi zaužije meso poginule krave, zaradi teh zdravil umre, saj ima zelo občutljiva jetra.«

Množične strupene vabe

A medtem ko se beloglavi jastrebi Slovenije izogibajo zaradi pomanjkanja mrhovine, imajo povsod po Balkanu, tudi v Črni gori, drugačen problem. Gre za strup za volkove, ki ga množično nastavljajo prebivalci hribovitih in gozdnatih območij, da jim ti ne delajo škode pri živini. »To je seveda nezakonito, a tako se domačini znebijo volkov. A ker mnogo ujed do strupene vabe pride pred volkovi, navadno prve žalostno končajo.«

Le čas bo pokazal, kaj se je dogajalo s spuščenim beloglavim jastrebom, morda pa sploh nikoli ne bomo izvedeli, kaj se mu je zgodilo. A tako slovenski kot črnogorski ljubitelji ptic si želijo, da se njihove zle slutnje ne bodo uresničile in da je njihov Milo vendarle zajadral v svobodo in se je bo še veliko naužil.