Ohladilo se je, 28. novembra so temperature zraka tudi v nižinah padle pod ničlo. V višje ležečih predelih je meja snega ob zadnjem sneženju nihala, več ga je zapadlo predvsem nad 1200 m nadmorske višine, in sicer od 30 do okoli 70 cm. V visokogorju Julijskih Alp snežna odeja meri okoli 140 cm, na 1500 m pa do 50 cm. Tudi v Ratečah ga je nekaj centimetrov.
Začela se je smučarska sezona. Veliko je zametov, na vetru izpostavljenih legah pa je ponekod sneg močno spihan, tudi do kopnega. Nevarna so predvsem mesta z napihanim snegom in strma pobočja. Pred nami je obdobje suhega in hladnega vremena. Nevarnost snežnih plazov v visokogorju je povečana. Tudi vremenski obeti kažejo, da bo sneženje konec novembra prišlo do nižin. Na Miklavža bo morda sneg.
Gruden
Izvirno slovensko ime za mesec december je gruden. Tla so pogosto zamrznjena, gruden pa pomeni, da zemlja leži v grudah. Temperatura tal je izmerjena v različnih globinah vrhnjih plasti. Merimo jo s talnimi termometri. Stanje in temperaturo tal lahko spremljate na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Letos je toplo jesensko vreme trajalo predolgo, zato so ozimni posevki dokaj neutrjeni za nizke temperature zraka.
Padec temperatur zraka lahko pri ozimnih posevkih sproži poškodbe, delno jih lahko zaščiti snežna odeja.
S svojimi izolativnimi lastnostmi ščiti ozimne posevke pa tudi druge rastline, na primer trave in trajnice ter sadno drevje, ponekod celo vinsko trto pred zmrzovanjem. Izolativne lastnosti snega so odvisne tudi od tega, kdaj zapade in kakšne so bile vremenske razmere, preden je zapadel.
Ni vseeno, ali pade na sorazmerno topla tla ali na gola in že zamrznjena. Pomemben je tudi vpliv drugih mikrometeoroloških dejavnikov, na primer od vsebnosti vlage v tleh in strukture površinskega sloja tal. Mokra oziroma zasičena z vlago zamrznejo hitreje in globlje kot dobro odcejena in suha. Tla pod travno rušo dlje kljubujejo zamrznitvi kot gola.
Mokro vreme povzročilo težave
Vzrok zapoznelega izvajanja tehnoloških ukrepov je poleg poletne suše topla jesen. Temperature zraka so bile nadpovprečne vse od začetka oktobra do druge dekade novembra. V drugi in tretji dekadi oktobra so bile 3 do 5 °C, v prvi in drugi dekadi novembra pa 3 do 4 °C višje od dolgoletnega povprečja 1971–2000. To je povzročilo podaljšanje vegetacijskega obdobja.
Možna sta bila še en, ponekod celo dva, odkosa trave za silažno krmo in tudi paša živali.
V prvi in drugi dekadi novembra je padla nadpovprečna količina dežja, od okoli 150 mm na Goriškem, v osrednji Sloveniji, na Celjskem in Dolenjskem, do skoraj 180 mm na obalnem območju ter okrog 120 mm na severovzhodu države.
Količina padavin je v večjem delu Slovenije za več kot enkrat presegla dolgoletno povprečje. Izstopalo je tudi število deževnih dni. Poleg tega so prevladovali zaporedni deževni dnevi, dnevu oziroma zaporednim dnevom brez padavin je pogosto sledil le posamezen suh dan, zaradi česar je bila čezmerna nasičenost tal z vodo bolj ali manj stalna, dostop na njivske površine in kmetovanje je bilo zelo otežen oziroma v posameznih dnevih skoraj nemogoč.
Napoved od 25. do 30. novembra
V sredo in četrtek bo v višjih legah in na Primorskem pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije pa bo lahko tudi večji del dneva megleno.
Napoved od 5. do 10. decembra 2013
V petek popoldne ali v noči na soboto nas bo prešla hladna fronta, za njo bo s severnimi vetrovi pritekal hladen in suh zrak. V četrtek bo še pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa ves dan, megla ali nizka oblačnost. V petek se bo pooblačilo in verjetno se bodo popoldne začele pojavljati padavine, po nižinah sprva kot dež, nato predvidoma sneg. V soboto bodo padavine ponehale. Od nedelje naprej kaže na suho in hladno zimsko vreme z burjo na Primorskem.
4. december 1996
Čez dan je bilo zaradi dotekajočega hladnega arktičnega zraka, v notranjosti države pa tudi oblačnega vremena zelo mrzlo. Na Planini pod Golico se temperatura ni dvignila nad –13 °C, v Kočevju se je »ogrelo« le do –11,9 °C, v Postojni do –11 °C, v Novem mestu do –10,6 °C, v Murski Soboti do –10,3 °C, v Mariboru do –9,9 °C, v Ljubljani do –9 °C in na Letališču Portorož do –4,6 °C.
Če je na Barbaro (4. 12.) mraz, bo trajal ves zimski čas.
