LJUBLJANA – »Končno je stisnilo,« me je na jutranjem sprehodu pozdravil sosed s palico, ki jih na križu nosi že čez osemdeset. Kar malce nenavaden pozdrav, saj je živo srebro na Brniku zlezlo do –5,5 °C, v Ljubljani pa je kazalo –3.
Zelo mrzlo je bilo v Ratečah, kjer so namerili –9 °C, v Logarski dolini –6, medtem ko v Mariboru ni šlo pod ničlo, tudi kraji na Dolenjskem so se po hladnem jutru hitro ogreli, denimo v Trebnjem je bilo okoli poldneva že 4 °C.
Precej hladna jutra so bila tudi na Primorskem, celo v Portorožu, denimo, so namerili –1 °C.
V nedeljo zjutraj je pobelilo tudi nižine, a pravi sneg je padal le po hribih, do 800 metrov nadmorske višine. Na Blegošu so ga denimo namerili 30 centimetrov, na Kaninu je snežna odeja debela že slab meter, na Jezerskem ga je le 10 centimetrov, na Krvavcu, kjer so že zavrteli žičnice, ga imajo 40 centimetrov, na Lisci nad Sevnico ga je zapadlo 12 centimetrov, podobno na sosednjem Bohorju, malo več, 14 centimetrov, so ga namerili na Miklavžu na Gorjancih.
Sicer so ga po nižinah zjutraj namerili tudi do 4 centimetre, a se je ob prvih sončnih žarkih začel topiti in so ga okoli poldneva v Postojni, Litiji, Velikih Laščah in Tolminu namerili le še centimeter.
Polja lahko končno zaspijo
»Po relativno zelo toplem novembru, ko se je temperatura vse do minule sobote gibala tudi okoli 15 °C, smo dočakali zimsko jutro,« je pokomentirala agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z republiške agencije za okolje. Problem je bil, da je trava že zelenela in poganjala: »Rastline so odreagirale, saj so mislile, da je pomlad. Kot kaže napoved, se bo zdaj temperatura ustalila blizu ničle, kar je dobro, saj morajo rastline končno zaspati.«
Medtem ko si meteorologi običajno ne upajo napovedati, kakšna bo zima, prihajajo iz sveta novice, da bo vendarle bolj bela in mrzla kot lani. Če primerjamo temperaturo zraka lani in letos novembra, bo enajsti mesec malce hladnejši, lani so zabeležili povprečno temperaturo 7 °C. Hkrati smo imeli letos v Ljubljani, kar smo postavili za merilo, že dvakrat sneg, medtem ko ga lani nismo videli.
Nazadnje smo veliko količino snega v prestolnici doživeli leta 2010, ko je 29. novembra zapadlo 22 centimetrov snega, temperatura pa se je spustila na –5 °C. Podobno debelo snežno odejo so izmerili še leta 2008, prav tako 29. novembra. In zakaj je to dobro za rastline, jesenske posevke ozimnih žit? Sušnikova pojasnjuje, da se v rastlini dogajajo kemični in fiziološki procesi, ki omogočajo dvig odpornosti proti nizkim zimskim temperaturam. Trajanje in čas priprave rastlin na zimsko mirovanje in s tem tudi čas odpadanja listja so odvisni od sadne vrste, sorte, vremenskih razmer in podobnega. Toda težava nastane, ko se v nasadih jablan listje dolgo zadrži na drevesih in odpade šele v zadnjih dneh novembra.
»Najpogostejši vzroki za podaljšano rast so pozno in obilno gnojenje ali namakanje,« pravi Sušnikova.
Za Miklavža posadimo drevo
Ko se temperature spustijo proti ničli, je čas za sajenje dreves, česna na vrtu in okrasnih rastlin okoli hiše.
Kot napovedujejo, bodo temperature v naslednjih dneh vztrajale okoli ničle. Desetdnevna napoved kaže, da bo za Miklavža oblačno in hladno, skratka zimsko.
Takrat bo čas za sajenje dreves. Zakaj? Sadjar in drevesničar inž. Jože Barbo z Mirne Peči nam je povedal, da je drevo najbolje posaditi pozno jeseni ali pozimi, ko so nizke temperature: »Ni treba, da so globoko pod ničlo, ampak okoli ničle. To pomeni za rastline zimo in spanje, takrat niso občutljive in zato je to najboljši čas sajenja. Trenutno bi bilo najbolje počakati še nekaj dni, da se zemlja ohladi, to pomeni, da bo čas za sajenje tam okoli Miklavža.«
Modelska desetdnevna napoved pravi, da bo na miklavževo, 6. decembra, zjutraj v Ljubljani –7 °C, v Ratečah celo –11, v Prekmurju –6, v Črnomlju pa –5. Celo ob morju bo zjutraj –1 °C.
Po vročem poletju pa si letos, kot rečeno, obetamo hudo mrzlo snežno zimo. To med drugim potrjuje tudi star ljudski pregovor: »Aleš (17. julija) soparen in suh, pripravi si za zimo topel kožuh.« In res je bilo tako, na aleševo je bilo vroče in suho. Tudi svetnik Peter, ki goduje 30. julija, ko je bilo zares vroče, napoveduje za božič sneg.
Če se bo napoved uresničila, bo to malodane čudež, saj je sneg za božič v celoti pobelil Slovenijo (z izjemo Primorske) nazadnje leta 2001. Najdebelejšo snežno odejo na celotnem območju Slovenije pa so za božič izmerili 1994., ko je v povprečju (z izjemo Obale) zapadlo od 20 do 50 centimetrov snega, na Dolenjskem in Notranjskem je bila odeja še debelejša. Nazadnje je bil božič po večjem delu države bel leta 2007, a je zapadlo le od 5 do 10 centimetrov snega.
