BOREC

Miha zaradi bolezni ne more več držati čopiča

Objavljeno 11. september 2014 23.03 | Posodobljeno 11. september 2014 23.02 | Piše: Špela Ankele

Miha Brelih hodi težko, če pade, se ne more pobrati, a kljub temu ostaja borec.

Miha Brelih: »Polil sem se, čeprav me ni nominiral noben prijatelj. Mene je izbrala bolezen.« Foto: Špela Ankele

ŠKOFJA LOKA – Kajne da ste v minulih tednih že (pre)večkrat videli, kako se vaši spletni prijatelji, a tudi številne znane osebnosti, polivajo z vedri ledene vode? In verjetno tudi veste, da tisti Slovenci, ki sodelujejo pri polivanju z vedri mrzle vode, podpirajo akcijo nakupa šolskih potrebščin, v tujini pa se z vodo polivajo zaradi tega, da bi zbrali čim več sredstev za raziskovanje neozdravljive bolezni, amiotrofične lateralne skleroze (ALS). Minuli teden je tudi 47-letni Miha Brelih, ki v škofjeloškem Hafnerjevem naselju živi skupaj z ženo Natašo ter hčerkama Evo in Eli, sedel pod vedro mrzle vode. Bil bi le eden od mnogih, ki so to že storili bolj ali manj izvirno. A Miha je eden redkih, morda celo edini Slovenec, ki se je vedru mrzle vode prepustil s prav posebnim razlogom: »Polil sem se, čeprav me ni nominiral noben prijatelj. Mene je izbrala bolezen.«

Mihovo pismo smo prejeli ta teden. Takole začenja: »Ni dolgo tega, ko sem vsak dan izkoristil za tek, pohod na hrib in slikanje, ki je moja največja strast. Sem srečen človek, imam skoraj vse, le zdravja ne. Moja bolezen je prišla skozi zadnja vrata, nepričakovano in je bila šok. Diagnoza amiotrofična lateralna skleroza (ALS) nas je vse pretresla, toda ostajam borec in se borim iz trenutka v trenutek, iz dneva v dan. A žal je boj z njo težka pot, počasi me premaguje, čopiča ne držim več v roki. Hodim zelo težko, če padem, se ne morem pobrati. Moje telo postaja breme pod oslabljenimi mišicami, a srce, ki je najmočnejša mišica, se bori – zaradi moje družine in prijateljev, ki mi stojijo ob strani.«

Medtem ko sedimo v dnevni sobi, zapolnjeni do zadnjega kotička z njegovimi presunljivo lepimi slikami, mu pogled ljubeče uhaja k ženi Nataši. Tudi zanjo je bila diagnoza, za katero sta zakonca izvedela pred dvema letoma, popoln šok: »Da ima Miha ALS, sva izvedela predlani, ravno na moj rojstni dan. Sicer sva oba pozitivna in zgovorna, a takrat nisem mogla spregovoriti ves teden. V glavi so se nama vrtela različna vprašanja, odgovorov na katera nisva poznala...«

Ujetnik telesa

In kakšni so bili prvi znaki bolezni, zaradi katere človek hitro postane ujetnik svojega, vse bolj sključenega telesa? »Pred petimi leti v mezincu leve roke naenkrat ni bilo več nobene moči. Prsta nisem mogel več premakniti. Sprva sem sklepal, da je to bolezen, ki jo je povzročil klop, kajti ves čas sem se veliko gibal v naravi in med tem staknil več klopov. Ta otopelost ni prenehala, temveč se je počasi širila po levi roki. Po pregledih so zdravniki predlani postavili diagnozo. Odtlej se, tudi z Natašino pomočjo in podporo obeh hčerk ter vseh bližnjih, borim, kot se le lahko. Poskušam zajeziti ALS, a to ni uspelo še nikomur, saj bolezen hitro napreduje. Zaposlen sem bil kot orodjar, v loškem podjetju LTH Ulitki, ponoči pa sem slikal. Tega zdaj ne morem več. To je...« Tu sogovorniku, ki se je pred letom in pol zaradi bolezni upokojil, zastane sicer povezana misel.

Brez nepotrebnih besed opiše, kako hitro napreduje ta neozdravljiva bolezen: »Roke in noge postajajo hrome, misel ostaja bistra, želim si živeti. Toda za to bomo v hiši potrebovali nekaj prilagoditev. Ko bom sedel na voziček, v obstoječo kopalnico ne bom mogel več. Tudi na vrt, za katerega sem tako rad skrbel, ne bom mogel več, če ne bom imel dvigala. Naš družinski proračun je omejen, dobivam nizko pokojnino, žena je sicer zaposlena, a tako velikih stroškov v tako kratkem času ne zmoremo.«

Dobrodelni koncert

Nataša Brelih, ki dela kot zavarovalniška agentka, je te dni že naredila prvi korak k zbiranju sredstev, potrebnih za prilagoditev stanovanja invalidu. Pogumno se je odločila, da v bližnji športni dvorani na Trati sredi oktobra pripravi dobrodelni koncert. Zbrana sredstva bodo namenili urejanju stanovanja, obnova pa bržčas ne bo poceni, saj družina Brelih živi v gornjem nadstropju stanovanjske hiše. Najprej bo treba postaviti dvigalo in nato preurediti še vse drugo v stanovanju, od kopalnice naprej. V minulih tednih je Nataša Brelih že navezala stik z različnimi glasbeniki in doslej jih je že 25 potrdilo, da bodo 15. oktobra sodelovali na dobrodelnem koncertu. Ta teden so na facebooku objavili tudi dogodek z naslovom Koncert za Miha, ki ga je v nekaj dneh podprlo že okoli 300 članov.

In ravno to Miho Breliha ter njegove najbližje drži pokonci: dejstvo, da so na tem svetu še mnogi, premnogi dobri ljudje, ki jim ni vseeno in so pripravljeni pomagati! 

Deli s prijatelji