V zadnjem tednu sem prejel nekaj mailov, v katerih so me posamezniki, kot bi bili usklajeni, seznanili s svojo nevednostjo, sprenevedavostjo ali ideološko zaslepljenostjo. Hoteli so me prepričati, da je Jugoslavijo in tudi Slovenijo iz krempljev nacifašizma osvobodila sovjetska Rdeča armada. O, sveta preproščina. Vsem, ki verjamejo, da so nas osvobodili Rusi, priporočam, naj takoj vzamejo v roke Mikužev Pregled zgodovine NOB v Sloveniji (1975), potem pa morda prelistajo še Zbornik dokumentov in podatkov o NOV jugoslovanskih narodov (1962). Ker? Ker je bila Stalinova pomoč partizanom do tik pred koncem vojne povsem zanemarljiva. Četudi se je naša partijska elita šolala pri NKVD? Ja. Veliko več so partizanom pomagali Angleži in Američani. So pa jugoslovanski politkomisarji res samo predstavnike Rdeče armade ob koncu vojne nosili po rokah. Iz drugih razlogov. Prijatelj me je pred dnevi spomnil na pomenljiv izrek nemškega filozofa G. W. F. Hegla: »Če dejstva niso usklajena z našo teorijo, toliko slabše za dejstva!« Tako najbrž razmišljajo tudi tisti, ki se danes v Sloveniji pretvarjajo, da zagovarjajo pravno državo in podpirajo boj proti korupciji.
Kot sem zapisal že prejšnji teden: žal ne moremo zameriti srednješolcem, če ne vedo, kdo sta Einstein in Mandela. In niti študentom FDV, ki še niso slišali za Junckerja. Kljub temu da se je v Sloveniji po zadnjih volitvah menda začelo zlato obdobje etike in morale, je pri nas danes le ustavno sodišče takšno, da (lahko) odpravi posledice nekaterih škandaloznih odločitev izvršilne, paraizvršilne (zakonodajne) ali sodne veje oblasti. Ne vedno, včasih pa. In tretjič, odločitev glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, ki je za novo generalno sekretarko RKS soglasno (!) podprl nekdanjo poslanko SD in Pozitivne Slovenije Renato Brunskole, je samo še en dokaz, da se politika pospešeno polašča še zadnjih pomembnih vzvodov slovenske civilne družbe, da želi v Cerarjevem »zlatem obdobju« obvladovati vse ustanove, ki bi morale biti čim bolj neodvisne od političnih botrov in kadrovikov.
P. S. Saj se spomnite mita o frizijskem kralju Midasu, ki je vse dobro, česar se je dotaknil, spremenil dobesedno v zlato?