Mačka, črna, malo ocufana, vaško mijavkalo pač, ki jo držimo zunaj, naj lovi miši – ampak jih ne, ima raje brikete, čeprav ne dobi tistih, ki bi si jih mačke menda kupovale same, po možnosti pa tudi na kuhinjskem pultu izmakne pečenico –, je v nedeljo na vsak način hotela noter. Bolj ko sem jo odrival z nogo, bolj je tiščala v hišo, seveda je bila hitrejša in je švignila v spalnico pa naravnost v priprto omaro na moje zložene, na redkih sončnih žarkih posušene in zategadelj posebno dišeče kavbojke. Zvlekel sem jo ven, postavil na verando in zaprl vrata. Z mačko v hiši, kakopak. Samo da je šla zdaj v drugo omaro. Pa lov, pa ven, pa not ...
Da skrajšam: pri kosilu se je ljubljena spomnila, kje je mačka, ki je zjutraj tako težila. I, bog si ga vedi, sem skomignil, menda kje zunaj. Otroci so šli vseeno malo pogledat v svoje nadstropje in se je razlegel krik: »Mucki!« Mačka, ki nima niti imena, največkrat je Mica, je izkoristila trenutek naše nepozornosti in v košari s princeskinimi nogavicami v odprti omari povrgla štiri mladiče, vse v temnih odtenkih od sive do sajasto črne, eni so nekje v ozadju tudi malo tigrasti. Nič prefinjenega.
Tole je naš drugi maj na naši domačiji in drugi z živalskim podmladkom.
Lanskega maja je naša lajajoča frajlica, francoska buldogica Lola, povrgla prav tako štiri mladiče, sad potrebe sosedovega mešanca z enim jajcem Lumpija, ki pa je kmalu zatem poginil – ni ga pokončalo plačevanje preživnine za mladiče, ampak neznančeva puška. Mogoče je vasoval kje, kjer ga niso bili veseli. Od takratnih štirih pasjih mladičev sta dva preživela, enega smo oddali, drugi je ostal doma, ime mu je Shakespeare, kličemo ga Šeki. Lolo smo sterilizirali in imamo vse pošlihtano.
Nimamo pa urejeno z mačkami. Mico bomo očitno tudi dali pod nož, da ji preprečimo razmnoževanje, in to čim prej, saj so mačke, so mi rekli, prav uživaške fukfehtarce in znajo povreči trikrat v enem letu.
Torej, če kdo rabi majhno mačko, imamo akcijsko ponudbo: na eno podarjeno drugo šenkamo.
Kar pa se mladičev v prihodnje tiče: nadejam se samo še takih na dveh nožicah. Ampak čez precej let.