NA KOŽO

Mi, sosedje

Objavljeno 11. avgust 2017 00.35 | Posodobljeno 11. avgust 2017 00.36 | Piše: Dejan Vodovnik
Ključne besede: komentar

Kup spisov o sosedskih sporih, ki leži na mizah sodnikov, pa je iz dneva v dan višji.

Dogaja se nekje na Gorenjskem. Gostje izletniške kmetije si zaželijo sprehoda do reke Save. Mahnejo jo čez travnik do reke. In začuje se ogorčen glas soseda: »Takoj nazaj, ne po mojem travniku!« Začudenje ima za posledico takojšnjo vrnitev. Pozneje izvem, da je sosed, ki ne dovoli prehoda čez svoj travnik gostom sosedskega turizma, že vrsto let tako nastrojen.

Druga zgodba je s Koroške. Par se je odločil, da si zgradi hišo na parceli, ki jima jo je podaril njen oče. Vse lepo in prav. Sosedje pa že nergajo in se pritožujejo nad tem, da sta si naredila cesto, pomislite, na svojem, ter da jim hrup že zdaj, ko dela skorajda še mirujejo, dela škodo. Odnos med bodočimi sosedi je tako že vnaprej – povedano z arbitražnim besednjakom – kontaminiran.

Žalostno, vendar resnično. Slovenci na splošno se vse prevečkrat znajdemo v situaciji, ko se s sosedi ne razumemo prav dobro, in prav zaradi tega pogosto prihaja do sodnega razreševanja nesoglasij. Pred časom mi je znana ljubljanska notarka povedala, da je na kupih, naloženih na mizah naših vrlih sodnikov, skoraj 80 odstotkov takih, ki so vezani na spore med sosedi.

Da, tudi take se najdejo, ko se prepirata soseda zaradi tega, ker med nepremičninami stoji drevo, s katerega padajo plodovi na sosedovo. Čigavi so? Moji, saj sem lastnik drevesa? Ali nemara sosedovi, ker so padli na sosedova tla? Kdo ima prav, če nam na sosedovo uide pes …

Dobra dva meseca sta minila, odkar se je v ljubljanskem Zalogu zgodila tragedija. Bila je posledica dolgotrajnega sosedskega spora, ki se je končal tako, da je 50-letni sosed s sekiro sodil svojemu najbližjemu sosedu, invalidu.

Vse prevečkrat se dogaja, da sosed dvigne roko nad soseda. Pa tudi ko ni povsem nič nenavadnega, če se zgodi, da si sosed pri sosedu sposodi nekaj denarja, da sproži sodni spor zoper tretjega soseda; za sodne stroške, seveda.

In tako se naš sosedski krog vrti naprej. Nekaj ob domačih plotih, nekaj ob schengenskih, kjer nihče ne ve, ali se sosedom meša od vročine ali od arbitraže. Kup spisov o sosedskih sporih, ki leži na mizah sodnikov, pa je iz dneva v dan višji. Sosedje pa iz dneva v dan bolj – sprti!

Deli s prijatelji