NA KOŽO

Mi, čehi

Objavljeno 12. maj 2015 00.35 | Posodobljeno 12. maj 2015 00.36 | Piše: Rok Tamše
Ključne besede: komentar

Kje smo mi izgubili sebe; ponosne, skromne in dostojanstvene Slovence.

Rok Tamše. Foto: S.N.

Iz takratne Češkoslovaške socialistične republike so se poleti v dodobra zmahanih avtobusih, ki seveda niso bili klimatizirani, množično selili na jug, še najraje na morsko obalo v bratsko Jugoslavijo. Tam so počitnikovali teden ali dva ter po svoje zabavali razvajene in že prepotentne Jugoslovane s svojimi obredi na plaži, varčnostjo, prodajanjem kamp opreme po za nas smešnih cenah... Ko je šlo za njihove postavne in elegantne žene in ljubice, so bili kriteriji ocenjevanja seveda povsem drugačni, tu ni manjkalo zavisti in še česa. Hočeš nočeš smo bili v tisti družbi malodane vsi vzgojeni, da gre Čehom (vsi so bili kar Čehi, ne tudi Slovaki) res zelo slabo in da se nam morajo izključno smiliti. Ne daj sovrag, da bi moral kdaj zares živeti na Češkem. Vsakogar, ki si ga hotel označiti slabšalno, skratka za nerodnega, nespretnega ali naravnost smotanega, si mu rekel, da je pač čeh. Pri marsikom je to ostalo do današnjega dne.

Verjamem vsem tistim, ki so imeli iz poslovnih ali drugačnih razlogov nekdaj priložnost potovati v ČSSR. Govorili so o izjemnem pivu, nadvse prijaznih in skromnih ter vljudnih domačinih, zanimivi kuhinji blizu našim okusom in, seveda, intrigantnih Čehinjah. Toda bolj kot to je ob spremljanju svetovnega prvenstva v hokeju na Češkem v mojih mislih in očeh gospodarsko-socialno-družbeni okvir, ki ga zdaj zajemajo Čehi.

Za Slovence so zdaj pravi supermani, čeprav so se takisto priklonili gnilemu kapitalizmu. A ne povsem, ohranili so vsaj nacionalno dostojanstvo. Med drugim so ohranili svoje krone, ki jih je tako lepo zapravljati z občutkom, da za plačano res dobiš ravno to, kar ti pritiče. V srcu Evrope so nas Čehi prehiteli po levi in desni strani. Kar poglejte jih zdaj na jadranski obali! Resda jih je petkrat več in imajo v vseh pogledih bogatejše zgodovinske sadove kot Slovenci, a vseeno. Gledam jih, kako umirjeni so celo v trgovskih centrih, kako premišljeno in ponosno srkajo vrček piva ali nežno žlobudrajoče klepetajo med kosilom. In se sprašujem, kje smo mi izgubili sebe; ponosne, skromne in dostojanstvene Slovence. Zdaj na neki način res delujemo kot najslabša različica Čehov iz temne preteklosti.

Deli s prijatelji