LJUBLJANA – Spletni portal Eko akcija navaja, da so v obdobju med 1998 in 2008 v Bosni in Hercegovini pobili 1780 volkov. Čeprav je ta država podpisala bernsko konvencijo o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, pa volka še vedno ni zavarovala zakonsko. Prosti lov nanj, ki je zato tako rekoč krivolov, pa še posebno privablja lovce iz sosednjih držav. Pri čemer je očitno, da zaradi strasti, ki jih žene, večinoma ne upoštevajo niti temeljne lovske etike. Živali pobijajo s puškami, opremljenimi z daljnogledi, in tudi z avtomatskimi. Najavljajo pa tudi množične hajke na volka, ki jih zaradi vse glasnejših očitkov, da gre sicer res za zelo star, a vsekakor tudi zelo surov običaj, po novem označujejo kot lovske zbore – kulturne dogodke. Na bližnjem, ki bo 8. februarja na Ozrenu nad Dobojem, pričakujejo več kot tisoč udeležencev.
Razkazovanje lovskega primitivizma
Eko portal se spotakne tudi ob izpade lovskega primitivizma, ki spominjajo na srednjeveške prizore ali tiste z ameriškega Divjega zahoda. Še posebno pozimi jih lahko spremljamo v prestolnici Republike srbske Banjaluki. Po mestu bahavo paradirajo s krvavimi trofejami, razpetimi na svoja terenska vozila. Predstava je tem bolj srhljiva, ker se odvija pred očmi prebivalcev s še vedno neprebolenimi vojnimi travmami.
V večini držav bivše Jugoslavije še vedno uprizarjajo tradicionalne skupinske hajke na »krvoločno zver«. V minulih stoletjih so zaradi škode, ki so jo volkovi povzročali ovčerejcem, lovci pa so bili še maloštevilni, oblasti hajke (izraz naj bi prišel od lovskega klicanja »Haj, haj!«) celo uzakonile. Na hajki se je množično zbralo mlado in staro, ki je s hrupom, najčešče s tolčenjem po posodah, v velikem polkrogu naganjalo živali proti lovcem. Hajke še vedno živijo. V Srbiji je najbolj znana na Zlatiboru, v Bosni pa na Ozrenu nad Dobojem. Podatkov o tem, koliko se jih udeležujejo – prijateljsko, sorodstveno ali kako drugače povezani – lovci iz Slovenije, seveda ni. Da pa prihajajo, dokazuje tudi fotografija novomeškega golfa, okrašenega z volčjimi trofejami, ki je objavljena na že omenjenem portalu Eko akcije.
Več vprašanj kot odgovorov
Kako komentirajo slovenske lovske udeležbe pri streljanju volkov v nekaterih nekdanjih jugoslovanskih republikah, smo vprašali na Lovsko zvezo Slovenije kot tudi sodelavca raziskovalnega projekta SloWolf Aleksandro Majić Skrbinšek in Miho Krofla.
Majić Skrbinškova je dejala: »Omenjeni pojav spremljam predvsem skozi objave v medijih. Urejanje predpisov (in šele potem prakse) na področju varstva narave je del tranzicije, ki ob drugih težavah, ki jih neka družba ima, pogosto poteka razmeroma počasi. Kolikor vem, bernska konvencija še nima odprtega procesa proti BiH zaradi neurejenega upravljanja populacije volka. Ta mehanizem po izkušnjah iz nekaterih drugih držav, ki (še) niso članice Evropske unije, lahko pomaga pri hitrejši in boljši ureditvi upravljanja zavarovanih vrst.«
Miha Krofel pa pravi: »Hvala za vaše vprašanje. Bi pa, preden bi si upal komentirati, želel preveriti, ali imate potrjeno informacijo, da je lov dejansko izvajal slovenski gost oziroma ali je možno, da so odstrel izvajali državljani BiH, ki so bili na primer lastniki slovenskega avtomobila s slovensko tablico, prodanega v BiH. Zanima me tudi, ali je znano, ali so bili volkovi na fotografiji ubiti zakonito ali kot krivolov.«
Podatke bi kazalo iskati drugje kot pri nas.
Krofel nadaljuje: »Sicer v sklopu raziskav na naši fakulteti ne spremljamo aktivnosti slovenskih lovskih gostov v tujini (morda bi vam s temi podatki znali pomagati pri LZS, a dvomim). Smo pa bili iz medijev seznanjeni, da slovenska podjetja pri nas tržijo lov na volkove v BiH in na Hrvaškem, na primer: http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/poziv-na-krivolov-pripisali-napaki.html.«
Pričakovano je tudi direktor strokovnih služb LZS Srečko Žerjav dejal, da zelo težko komentira »množični krivolov na volkove« v BiH, rekoč: »Po meni znanih podatkih je odstrel volkov v BiH popolnoma zakonita in na pristojnem ministrstvu načrtovana dejavnost. Krivolov je lahko le, če se je zakonodaja v zadnjem letu spremenila, o čemer pa nimamo podatkov. Sicer pa v Srbiji in na Hrvaškem (tudi po vstopu v EU) redno lovijo volka. V Sloveniji je to sezono prvič po mnogo letih dogovorjeno, da ga ne lovimo. Tega, kam potujejo slovenski lovci in kaj lovijo, pa ne moremo spremljati niti komentirati.«
Vse tako kaže, da slovenski lovci na hribovitem Balkanu kompenzirajo, česar doma ne smejo. ¾ S trofejami okrašeni novomeški golf v Mrkonjić Gradu v Republiki srbski (Foto: Eko Akcija) Drugega janurja 2014 v Doboju s petletno volkuljo, uplenjeno na Ozrenu
(Foto: lufazan-doboj.com) Vabilo za februarsko hajko na volka v Republiki srbski
(Foto: lufazan-doboj.com) V črnogorskem Baru se je lovec postavljal s tremi volkovi, ustreljenimi v dveh minutah. (Foto: barinfo.me) Volka so razkazovali tudi v Fojnici, Bosna in Hercegovina (Foto: fojnica.ba) Lovci ob volku, uplenjenem med množično hajko pri Prozorju v Bosni in Hercegovini (Foto: Dnevni avaz) Tudi hercegovsko volkuljo so razkazovali na starem golfu. (Foto: mojahercegovina.com)
| Načrtovane akcije zastrupljanja Od druge svetovne vojne do leta 1973 so v Titovi Jugoslaviji z vsakoletnimi akcijami organizirano zastrupljali volka s cianovodikom in strihninom. Za izvajalce zastrupljanja so oblasti pripravljale tečaje, za vsakega mrtvega volka pa izplačevale nagrade. V rekordnem letu 1952 so tako v Srbiji »uničili« 1002 volka. Akcijo so opustili, ko je volk z nekaterih območij povsem izginil. Težava z zastrupljanjem je bila, da so volku namenjene vabe sejale smrt tudi med drugimi zvermi, predvsem ujedami. |
Končan projekt SloWolf Obsežen štiriletni interdisciplinarni projekt o volku na slovenskih tleh LIFE+ je formalno dokončan. Prinesel je ogromno novega znanja, izkušenj in dobrih praks s področja varstva in upravljanja volka. Številnost je bila v vseh treh letih spremljanja izjemno stabilna in se kljub razmeroma visoki zaznani smrtnosti tako rekoč ni spreminjala. Tako je v času projekta v Sloveniji vsako leto živelo okrog 46 volkov (od 42 do 50), ki so tvorili od 8 do 11 tropov. Štirje tropi imajo znaten del teritorija na Hrvaškem in jih za potrebe upravljanja ne morejo opredeliti kot popolnoma slovenske. Po korekciji ocenjujejo za potrebe upravljanja največjo letno številnost volkov v Sloveniji na okrog 39 osebkov (od 34 do 43). |
