Metulji, ki hočejo vzleteti, sočne rezine lubenic, rože, ki ne ovenijo, korenje, paprika, ki ni pekoča, nakit, ki kar išče ženski vrat ali zapestje, in še kaj so izdelki Lončarstva Bahor iz Topolšice. Družinsko podjetje v zdraviliškem parku Term Topolšica, kjer delajo Igor Bahor, žena Jana in hči Nika, izdeluje razne vrste keramike, s svojimi izdelki pa se vračajo tudi v preteklost.
Zakaj toliko metuljev v njihovi delavnici? Nad zdraviliščem je strmo in sončno pobočje Lom, tako imenovani balkon Topolšice. Tod okoli je doma kar 456 vrst metuljev in Lomu pravijo tudi pobočje metuljev. Naokrog letajo alpske vrste, ki imajo tukaj najnižjo točko najdišča v Sloveniji, posebnost so tudi toploljubne vrste, ki sicer živijo le na Krasu in Primorskem. Bogastvo metuljev, posebnost Loma in Šaleške doline, je navdihnilo Turistično društvo Topolšica Podeželje, da vsako leto, junija je bil že tretjič, v Topolšici pripravi veliko družinsko prireditev Metuljev dan.
Maskota zdravilišča
Metulj je postal maskota zdravilišča, Igor s sodelavci jih izdeluje kot okrasni ali uporabni spominek. Navdih za oblikovanje črpajo iz raznih virov, narave, fantazije, filozofije …
Ko v delavnici spečejo glino, postane keramika. Iz različnih vrst gline, obdelanih po različnih tehnoloških postopkih, in pod umetniškimi rokami nastajajo različni tipi keramike: majolika, fajansa, raku, kamenina. Ker se zavedajo pomembnosti tradicije, so izdelovanju slovenske tradicionalne keramike, to je tip zemljene keramike, zvesti že več kot trideset let. V majhnih serijah izdelujejo več kot sto različnih predmetov vseh tipov keramike. Opremljajo tudi notranje prostore ter delajo svetila. Njihove olla posode, zakopane v zemljo med rože in zelenjavo, omogočajo ekonomično dovajanje vode koreninam.
Terenske in etnološke raziskave po Dolenjskem in Prekmurju so Igorju vzbudile zanimanje za tradicionalne oblike in tehnologije lončarstva. Tudi na potovanju po Ameriki je imel odprte oči. V rezervatu Santa Clara v Novi Mehiki se je seznanil z žganjem keramike na indijanski način. To znanje mu je pomagalo pozneje, ko je začel sodelovati z arheologi pri rekonstrukciji stare slovanske keramike. Naši predniki so žgali glino v kopi podobno kot Indijanci, je ugotovil.
Lani je za Pokrajinski muzej Celje izdelal rekonstrukcijo rimske kritine. Naloga je bila precej zapletena, ker je bilo treba natančno proučiti tehnološki postopek, ki so ga uporabljali Rimljani, izdelati orodja, kot bi jih lahko imeli takrat, in šele nato izdelati serijo tegul, imbreksov in antefiksov. Končni izdelek, rimska streha, je razstavljena v muzeju.
Celoten postopek rekonstrukcije rimske strehe je natančno dokumentiran, opisan in posnet, nastal pa je tudi obsežen članek, ki bo objavljen še letos. Članek zdaj prevajajo v angleški jezik, recenzijo bo naredil Steve Mattison, svetovno priznani strokovnjak in avtor mnogo knjig ter člankov o keramiki.
Kupci tudi turisti
Njihove stranke z največjimi naročili so muzeji, imajo pa mnogo stalnih, manjših strank. Kupci so tudi turisti, ki se pridejo kopat v Terme Topolšica. Lončarski material uvažajo iz Italije neposredno od proizvajalcev gline in drugih materialov.
»Delam, kar sem,« to je bistvo kakovostnega dela, je Igorjevo geslo. Ko vrti lončarsko vreteno, dobijo brezoblične kepe gline obliko, nato Nika okrasi izdelke, potopijo jih v glazuro in v peči zapečejo pri 1100 stopinjah.
Pri Bahorju ugotavljajo, da imajo otroci in njihovi starši zelo pozitiven odnos do lončarstva, zato je postalo del dejavnosti Lončarstva Bahor organiziranje delavnic, ki so v njihovih prostorih, ali pa jih pripravijo za druge organizatorje. Vsaka delavnica ima svojo tematiko. Otrokom predstavijo celoten proces nastajanja keramike, potem pa sami ustvarjajo iz gline. Enkrat na leto otroške umetnine opremijo z embalažo, opisom in cenami, da jih otroci poleti dajo na prodaj na velikem Lončarskem bazarju. Celo desetletje je bil Igor Bahor mentor študijskih krožkov za slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Na facebooku smo našteli 1686 njihovih prijateljev ter 461 fotografij, s katerimi se predstavljajo, kar je nekoliko nenavadno za takšno tradicionalno obrt, a kot pravi Igor: »Elektronski mediji so mediji prihodnosti predvsem za mlajšo generacijo, s katero intenzivno komuniciramo, predvsem po zaslugi Nike, ki ažurno objavlja fotografije izdelkov.«
