SPOR

Metulj zapečatil obvoznico po Barju

Objavljeno 08. avgust 2013 17.53 | Posodobljeno 07. avgust 2013 20.54 | Piše: Milan Glavonjić

Prometnica s Kočevskega proti prestolnici para živce vsem.

Poginuli medved. Foto: Milan Glavonjić

KOČEVJE – »Upam, da bom tudi zaradi te ceste, ki jo imajo za državno, a si tega imena niti slučajno ne zasluži, sploh dočakal upokojitev čez pet let. Kolikokrat me je stisnilo, ko sem vozil mimo trupel, razbite pločevine in prižganih svečk, da bi v Ljubljani zaslužil denar. Veste, to so občutki globoke tesnobe,« se huduje poklicni šofer Stane iz Stare Cerkve.

Niti meter z naj oceno

Umestitev obvoznice mimo Škofljice, za katero si že več kot ducat let mrzlično prizadeva enajst občin, se vleče kot jara kača. Številni dozdajšnji trhli projekti so neslavno propadli, kaos na tej krvavi cesti je popoln, vozniki, ki se morajo tod do prestolnice voziti s Kočevskega, pa so upravičeno besni. »Pri polni zavesti lahko rečem, da je to cesta smrti,« sestavljamo besede iz porumenelih zapiskov, ki jih je leta 2008 v Kočevju na temo varnosti položil sekretar za varnost in preventivo pri AMZS Robert Štaba.

Neusmiljena je tudi statistika. Za odsek od Ljubljane prek Kočevja do Petrine je bilo ugotovljeno, da je kar 63 odstotkov celotne dolžine (50,2 kilometra) zelo slabe, 24 odstotkov (19,1 km) je slabe, oceno srednje si je pridobilo 10 odstotkov ceste (8,3 km), vsega tri odstotke je dobre (2,2 km), medtem ko si najvišje ocene ni prislužil noben odsek.

Obvoznica bi metulja zadušila, 
izpušni plini pa očitno ne
škodujejo nikomur.

Iz občin vzdolž osi od Osilnice se proti Ljubljani vsak dan vozi okoli štiri tisoč ljudi, po cesti se vali najmanj dva tisoč avtomobilov. Največja dovoljena hitrost je 90 kilometrov na uro, omejitev na 50 (skozi naselja) pa je več kot 70.

Predlagane rešitve, in sicer obvoznice mimo Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč in Škofljice, so preprosto zarjavele. Vskočil je tretji, odstavni pas, ki ga gradijo na Pijavi Gorici. A to je le kaplja v morje. Vozniki se težko privadijo na omejitve, čezmerna hitrost je v zadnjih 20 letih tod kruto morila. Na Kostelskem so umrli trije motoristi, od Kočevja do Ribnice se je v tem obdobju smrtno ponesrečilo enajst udeležencev v prometu, malone eden na kilometer, podobno krvava je tudi statistika za odsek med Ribnico in Ljubljano.

Župani bi vsi odstopili

Ne le hitrosti, nekateri so prepričani, da so bile za nekatere usodne nesreče krive tudi mračne sile. Junija 2002 je tako tovornjak med Velikimi in Malimi Laščami na ravnem delu cestišča preprosto zapeljal na nasprotni vozni pas ter vzel življenje vozniku in sopotniku v osebnem avtomobilu. Ravno tam naj bi se sekale silnice negativnih energij.

Prehod iz sončnega dela ceste v senčnega je najverjetneje zmotil mlajšo voznico, ki je februarja 2006 povzročila prometno nesrečo pri Mrtvicah. Ugasnila so tri življenja. Ravno na te pasti opozarjajo pristojni. Alfa in omega kočevskega avto-moto društva Vinko Zajec, ki sodeluje tudi v evropskem projektu Rešujemo življenja, vselej potrka na vest voznikov: »Dovolj je svečk ob cestah, ljudje, spametujmo se.«

Zgledujte se po cesarici

Ne le cesta, po polževo se na tem območju vleče tudi obnova železniške proge med Grosupljim in Kočevjem. Država je pred petimi leti z nesramnimi predvolilnimi obljubami stavila na tega konja, a se je pod težo proračunske stiske njena hrbtenica še bolj upognila. Se bo tudi zlomila? Do Ortneka (28 kilometrov) je dokončana prva faza, da tam vlak sopiha pri prevozu naftnih derivatov v skladišče državnih blagovnih rezerv. Novi tiri so postavljeni do Ribnice, kjer poteka ureditev železniške postaje, in tri kilometre proti Kočevju. Na postaji Lipovec se državna malha izprazni, denarja za dokončanje preostalih 10 kilometrov proge pa letos najverjetneje ne bo. In to čeprav bodo septembra praznovali 120 let od uradnega odprtja proge. Cesarica Marija Terezija je to železniško progo zgradila v pičlih dveh letih!image

 

                            Železnica za zdaj do Ribnice. Foto: Milan Glavonjić

Spametovati bi se morala tudi država, ki ima v lasti to cesto. Zdi se, da je zanjo prej nujno zlo kot dobrina. Župani ob tretji A-razvojni osi, ki od leta 2010 delujejo dokaj usklajeno, in sicer z mesečnimi srečanji vsakič v drugi občini, vladi in pristojnim ministrstvom nenehno dihajo za ovratnik. A zaman.

Pisali so celo premierki Alenki Bratušek in jo rotili, naj jih sprejeme in jim prisluhne, da ji razložijo, kako kaotične so razmere. Še posebno na Škofljici, kjer je zjutraj in popoldan neznosna gneča, ki voznike spravlja v obup. Pločevina zaradi zamaška obstane. Dobro uro je treba imeti nogo na plinu, da zjutraj prispeš do Ljubljane, popoldne pa v nasprotno smer.

»Bili smo blizu in hkrati daleč od izgradnje obvoznice po Barju. Gospodarno in prostorsko je to najboljša rešitev, pa so varuhi narave ob pomoči države, ki je pokleknila pred bruseljsko birokracijo, dosegli cilj. Postavili so se v bran nekemu metulju, ki ga tam niti ne najdejo. Češ, obvoznica bi ga zadušila. Gospodje, kaj pa stoječi promet in izpušni plini visokokubičnih avtomobilov, ki se po polževo premikajo od Rudnika proti Škofljici, nikomur ne škodujejo?« jih sprašuje tamkajšnji župan Ivan Jordan.

Njegov kostelski kolega Valentin Južnič je šel celo tako daleč, da je vsem županom od tej cesti predlagal skupinski odstop, saj se očitno res ne bo premaknilo nikamor. V nobeno teorijo namreč ne verjame več, niti v tisto, da bi se trasa obvoznice na avtocesto priključila pri Šmarju - Sapu.

Deli s prijatelji