Metlika izgubila
 še srednjo šolo

METLIKA, ČRNOMELJ – »To je za nas katastrofa,« je jasen metliški župan Darko Zevnik. Metlika, ena od belokranjskih občin, ki je bila zaradi velikih razvojnih problemov vključena v program Pokolpje, s katerim naj bi se izkopali iz gospodarskih in drugih težav, izgublja edini srednješolski program, ki so ga imeli v občini: program predšolske vzgoje.

Srednja šola Metlika, ki je enota Šolskega centra Novo mesto, ima ta program že dvanajsto leto. »Prej je imela šola v povezavi s podjetjem Beti različne programe za tekstilne poklice, tako da je bilo tu mogoče pridobiti tudi peto stopnjo izobrazbe,« pravi Branka Klarić, v. d. ravnateljice Srednje šole Metlika. V devetdesetih letih so imeli polovico dijakinj iz Hrvaške, vendar se je to spremenilo z nastankom schengenske meje. Potem so našli nov zanimiv program, predšolsko vzgojo, ki ga je bilo do takrat mogoče obiskovati le v Ljubljani. Program je zaživel in so morali prvo leto celo omejiti vpis.

S šolo je vedno tesno sodeloval vrtec, kjer dijaki opravljajo prakso. »V šolskem letu 2012/13 smo imeli 8626 ur prakse dijakov,« pravi Marijanca Kolar, ravnateljica Otroškega vrtca Metlika, kjer imajo v 15 oddelkih 261 otrok. Praksa je včasih dodatna obremenitev za strokovne delavce, a je obenem tudi priložnost, da pokažejo svoje delo in prenesejo znanje, razloži sogovornica in še doda: »Ne trdim, da smo najboljši vrtec. Upam pa si trditi, da zagotovo niso v vseh vrtcih enake razmere, kot so pri nas.«

Štefan David, direktor Šolskega centra Novo mesto, ki je z 2972 dijaki in 310 zaposlenimi – od tega je 260 učiteljev – največji šolski center v Sloveniji, opozarja, da se je program predšolske vzgoje v Metliki izpel. Če je nekoč veljalo, da je šola zanimiva za Belokranjce, je zdaj drugače: večina dijakov prihaja iz posavskega, novomeškega in trebanjskega okoliša. Med dijaki – skupaj jih je 184 – jih je le 44 iz Bele krajine. V prvi letnik se jih je s tega območja vpisalo le pet: trije iz Črnomlja in dva iz Semiča. »V Beli krajini imamo dovolj vzgojiteljic za naslednjih 30, 40 let,« razloži Štefan David.

A ne le to: ker je Metlika prometno precej od rok in otroci iz bolj oddaljenih krajev živijo v Dijaškem domu Črnomelj, starši pa si želijo, da so bližje domu, se zmanjšuje tudi vpis v šolo. Letos se je v ta program vpisalo 42 dijakov, čeprav je bilo razpisanih 56 mest. »Vpis se zmanjšuje zaradi lokacije šole,« so jasni na ministrstvu za izobraževanje.

Ohranjanje programa v Metliki ni smiselno. »Če bi vztrajali še naprej, bi kmalu imeli premalo vpisanih dijakov in bi program predšolske vzgoje propadel, zaposleni pa bi postali tehnološki višek,« razmišlja Štefan David, direktor največjega šolskega centra v Sloveniji, ki bo prihodnje leto deloval le v enem kraju, Novem mestu.

Nov program je utopija

Zato so predlagali selitev šole v Novo mesto, a je na ministrstvu prevladala odločitev, da bosta po en oddelek v Novem mestu in Brežicah. Dijaški dom Črnomelj, kjer imajo letos eno vzgojno skupino z 28 dijaki, bodo ukinili in dijake preselili v Novo mesto. Zaposleni na Srednji šoli Metlika pa bodo premeščeni v Novo mesto, tako da nihče ne bo izgubil dela. »Kako bo jeseni z osmimi ljudmi, ki smo zaposleni v dijaškem domu, bomo izvedeli te dni,« pravi Vesna Doltar, ravnateljica Dijaškega doma Črnomelj.

»Šolo bi seveda radi ohranili, a ne za vsako ceno,« se strinja tudi Darko Zevnik, ki opozarja, da zgodba ni enoznačna. Metlika ne izgublja samo šole, ki je edina srednja šola v občini, ampak vse, kar je s tem povezano: »Stavba, ki je v lasti občine, je v središču mesta in mu mladi ljudje dajejo poseben pečat. Tudi zato bomo nekaj izgubili.«

Da bi dobili nov program, je utopija. »Napotili so nas na evropske razpise za nove načine izobraževanja, a so to časovno omejeni projekti. Žal se zavedamo, da novih rednih programov v Metliko ne bo,« pravi Darko Zevnik. Problem je tudi v tem, da so želje dijakov neverjetno razpršene in da so uvedbe novih programov povezane z gospodarskimi potrebami območja, kjer želijo nov izobraževalni program. Štefan David pravi: »Bela krajina bi morala opredeliti svojo razvojno pot, da bi potem razmišljali o potrebnih izobraževalnih programih.«

A to, kar se dogaja v Metliki, je samo kamenček v centralizaciji Slovenije, pravi župan obmejne in prometno odrezane občine, kjer imajo 16,4-odstotno brezposelnost, kar je precej več od slovenskega povprečja, kjer beležijo 12,6-odstotno brezposelnost: »V nekaj letih smo tu izgubili ogromno: od carine do davčne izpostave, pripravljajo združitev centrov za socialno delo … in s tem iz tega okolja odpeljejo solidno plačano delovno mesto. Mnogo ljudi se potem odseli. In kraj tako ne stagnira, ampak propada.«