Mesto je prvič omenjeno kot Murazombatha v listini z datumom 16. julij 1348. Na ta dan praznujejo občinski praznik. Murska Sobota je bila predmestje Vasi v Kraljevini Madžarski do leta 1918, kot mesto pa je bila prvič omenjena leta 1366. Leta 1687 je rodbina Szechy izumrla, del mesta pa je kupil Peter Szapary. Rodbina je imela v njem oblast vse do konca prve svetovne vojne. Čeprav je bila Murska Sobota mesto že v srednjem veku, je začela svojo urbano podobo dobivati šele v drugi polovici 19. stoletja.
Nekoč je tu živela številna judovska skupnost, ki je bila opustošena v času nacistične Nemčije. Natančen datum prvih poselitev Judov ni znan, prva sinagoga je bila urejena v 18. stoletju, leta 1908 pa so slavnostno odprli sodobnejšo in večjo. To so leta 1954 porušile lokalne komunistične oblasti. Judovske družine so živele na območju današnje Slovenske ulice, kjer so bile trgovine, tiskarna, gostilne in lekarna. Bili so med vodilnimi veletrgovci v Murski Soboti.
Grad Murska Sobota se kot dvorec Bel Mura v virih prvič omenja 1255. Kot upravni sedež zemljišča je v drugi polovici 14. stoletja prešel v last plemiške rodbine Szechy, ki je na njegovem kraju v drugi polovici 16. stoletja zgradila štiritraktni, dvonadstropni renesančni dvorec. Leta 1687 ga je kupil Peter Szapary, od njegovih dedičev pa leta 1934 občina Murska Sobota. Zdajšnja podoba dvorca izvira zvečine iz prve polovice 18. stoletja. V notranjosti se je iz časa po sredini 18. stoletja ohranil imeniten grajski salon, v nekdanji grajski kapeli je prostor za civilne poroke. Na kraju nekdanjega oltarnega dela so v vertikalno os postavljene črne slike domačega slikarja Sandija Červeka. V gradu sta tudi Pomurski muzej Murska Sobota in Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota.
Spomenik zmage
Stolno cerkev sv. Nikolaja tvori poznoromansko jedro s kornim zvonikom, ki izvira s konca 13. stoletja. Po zadnji prenovi je prezbiterij dobil še slikana okna, delo Franca Mesariča iz leta 2003. Po več prezidavah je bila cerkev v letih 1910–1912 temeljito prezidana po načrtih arhitekta Ladislava Takača (Laszlo Takacs 1880–1916). Evangeličanski kompleks s cerkvijo je bil zgrajen v neogotskem slogu v letih 1907–1910 po načrtih Ernoja Gereya. Cerkev je zgrajena iz opeke s tremi pročelnimi stolpi, izmed katerih osrednji zraste v visok zvonik.
Mogočen Spomenik zmage je bil zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz belega kararskega marmorja v čast in slavo zmagovalcev druge svetovne vojne: sovjetskih vojakov in jugoslovanskih partizanov. Slovesno so ga odkrili 12. avgusta 1945. Avtorja plastik dveh vojakov sta brata Zdenko in Boris Kalin.
Hotel Zvezda na Trgu zmage je bil včasih Casino in hotel Dobrai, ki je nosil ime lastnika Janosa Dobraija. Enonadstropna historicistična vogalna stavba je bila zgrajena 1909. Z njenega balkona je Vilmoš Tkalec 29. maja 1919 razglasil samostojno Mursko republiko, in salon v nadstropju, kjer si je možno ogledati dokumente tistega časa, nosi enako ime.
Mestni park
Soboški arhitekt Feri Novak (1906–1959) se je izšolal na Dunaju, za nekaj mesecev (1938.) pa je sodeloval v ateljeju znanega francoskega arhitekta Le Courbusiera. Leta 1951 je projektiral poslopje nekdanjega kina, zgrajenega 1955., ki so ga v sklopu EPK 2012 obnovili v večnamensko dvorano.
Mestni park se razprostira na površini devetih hektarjev in pol. V njem so dvestoletni hrasti, gabri, jeseni, lipe, za angleški park značilne travne zaplate in majhno umetno jezero. Do grajskega poslopja vodi od evangeličanske cerkve skozi park Trubarjev drevored, ob njem pa je nekaj javnih plastik. Tu sta še spomenika učiteljem, ki so padli v drugi vojni, in spomenik prvim prekmurskim pisateljem, postavljen ob 20. obletnici priključitve Prekmurja Sloveniji. V parku je organizirano razvrščenih 19 kamnitih litopunktur, delo kiparja Marka Pogačnika. V njem je tudi otroško igrišče, zelene površine pa dopolnjuje mestni gozd Fazanerija. Po zelenih površinah mesta vodi Soboška zelena pout. Če vam bo ostalo kaj časa, skočite še do bližnjega Rakičana.
