LJUBLJANA – Glasovanje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo se je prestavilo na jesen, javnost pa že ugiba, kaj to pomeni za prihodnost Slovenije. Kaj smo s tem pridobili in ali bomo morali resnično zaprositi za mednarodno finančno pomoč?
Matej Lahovnik je v studiu POP TV povedal, da imamo manevrskega prostora, da bi se izognili potrebi po pomoči, zelo malo. »Politične volje pri opoziciji trenutno ni, stanje v bančnem sektorju je zelo slabo, podjetje tretjega najbogatejšega Slovenca pa je tik pred stečajem /…/ Imamo finančno luknjo, ki je velik problem na državni ravni. Vprašanje je, koliko je volje, poglaviten problem pa je tudi neučinkovit pravosodni sistem, česar se gospodje, ki so to dolga leta izkoriščali, tudi dobro zavedajo.«
Politični prestiž na prvem mestu
Dodaja, da bomo morali, če fiskalnega pravila ne bomo kmalu vpisali v ustavo ter pokazali volje do ureditve javnih financ, kaj kmalu zaprositi za pomoč, zlasti, če bomo doživeli še ene predčasne volitve. »Gledali bomo podobne zgodbe, kot jih gledamo danes, kjer imamo države, ki so sicer deležne pomoči, vendar ob zelo ostrih pogojih. Mislim, da bodo jeseni spet postavili politični prestiž na prvo mesto,« je dodal. Če bodo predčasne volitve, bomo dobili upravitelja od zunaj, ki bo narekoval, za koliko se bodo znižale plače. Ko bomo izgubili kredibilnost, nam namreč nihče več ne bo hotel posoditi denarja, pojasnjuje.
Kje je pravna država?
Podjetnik Marijan Hertiš je povedal, da njegovo podjetje raste, in ne na račun lepih oči, kot so v preteklosti to počeli mnogi. Poudarja, da imamo še vedno veliko podjetij, ki dobro delajo, če pa bo država tako nadaljevala, tudi ta morda kmalu ne bodo več na trgu. »Politika naj naredi pravno državo, s tem pa bi tudi aktivirala ljudi, ki bi stanje lahko potegnili v drugo smer.«
Nekaj gnilega v deželi slovenski
Igor Antauer (združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti) pravi, da je v Sloveniji res nekaj gnilega, če pravosodni sistem ne deluje tako, kot bi moral. Problem je, ker ne deluje tisto, kar je bistveno za pravno državo. »Kaj smo naredili na prihodkovni strani?« se sprašuje. Dodal je: »Vrag, jaz kljub vsem obljubam še nisem videl nekega resnega gospodarskega programa.« Tudi po njegovem mnenju bo »mesija iz Bruslja« naredil rez.
Ne primerjajmo se z Nemčijo
Andraž Grahek (KD skladi) je povedal, da bo poslance po parlamentarnih počitnicah čakalo več kot 150 milijonov evrov novih terjatev. »Politika se ne zaveda vseh realnih problemov. Večji problem je dejansko stanje lastništva bank pod državnim nadzorom in njihovo delovanje, tu imamo napisano grotesko ... Kje je tu problem? Te banke so danes odrezane od trga, financira jih lahko le še država.« Imamo tri milijarde evrov, ki so v depozitih v teh bankah in po njegovem mnenju bi morala država uporabiti ta denar, nato pa se odločiti, kako naprej. »Ne moremo se primerjati z nemškim modelom, kjer se je država pogovarjala s profitabilnimi bankami in ne z bankami v težavah,« pojasnjuje.
