SLABA BANKA, SLABO POSLOVANJE

Meni, da so se tujci v Sloveniji preveč ‘poslovenili‘

Objavljeno 04. marec 2015 11.57 | Posodobljeno 05. marec 2015 11.57 | Piše: T. L.

Ekonomista Lahovnika zanima, kaj je narobe z nami, da stvari, ki drugje delujejo, pri nas ne. Meni, da so se v slabi banki »predobro vživeli v slovensko poslovno okolje«.

Dr. Matej Lahovnik – nekateri domnevajo, da se je moral ministrskemu stolčku odreči tudi zato, da bi si politika laže podredila Sklad za financiranje razgradnje NEK.

LJUBLJANA – »Namen njihovega prihoda je bil, da bi iz urejenega švedskega institucionalnega okolja k nam prinesli dobre prakse korporativnega upravljanja, zdaj lahko sklepamo, da so se predobro vživeli v slovensko poslovno okolje in se navzeli naših praks korporativnega upravljanja,« je o vodstvu DUTB za informativno oddajo RTV Slovenije Odmevi dejal Matej Lahovnik po sredinem poročilu računskega sodišča. To kaže, da se niso izkazali dve vladi (Janeza Janše in Alenke Bratušek), dva finančna ministra niti vodstvo slabe banke, banki pa je izdano negativno mnenje.

Ugotovitve so resne in je potrebno ukrepanje, poročilo računskega sodišča pa je dober povod za Cerarjevo vlado, da poseže v slabo banko, meni Lahovnik. Dodaja, da ima slaba banka zelo veliko ekonomsko moč in je trenutno ena najvplivnejših ekonomskih institucij. Tisti, ki bo obvladoval slabo banko, bo imel veliko moč, je prepričan Lahovnik.

Petrič po Jankovićevih stopinjah: zakaj bi kdo delal zastonj? 

Zdaj se omenjajo že nova imena za vodilna mesta v slabi banki in eden od kandidatov, Stojan Petrič, je celo pripravljen sprejeti položaj brez plačila. Lahovnik k temu dodaja: »Ko nekdo reče, da bi delal zastonj, se moramo vprašati, kakšen je njegov motiv. Tudi ljubljanski župan je dejal, da bo delal za en evro. Gre za dve možnosti: ali ima nekdo tako visoke moralno-etične standarde in se želi žrtvovati za narod ali pa ima druge motive.« Pri Petriču, ki se je nekoč že potegoval za državno premoženje, je vprašanje, ali ne gre za konflikt interesov. Poleg tega si je v štirih letih prislužil tri kazenske ovadbe. Lahovnik pravi, da se mora zdaj Petrič odločiti, ali želi nadzorovati slabo banko ali odkupovati njene terjatve (za kar je že javno izkazal interes), oboje skupaj pa da ne gre.

Zakaj so se tuji menedžerji v Sloveniji obnašali tako, kot so se, in očitno k nam niso prinesli dobrih praks korporativnega upravljanja, je težko odgovoriti. Lahovnik ugiba, da je morda vpliv omrežij, ki skušajo vplivati na DUTB, tako velik, da je prišlo do zdajšnje situacije, ali pa se menedžment ni najbolj znašel ob prihodu v Slovenijo.

»Tudi sam sem imel občutek, da so nekoliko izgubljeni in se držijo načela Ko greš v Rim, se obnašaj kot Rimljani. In to je bilo narobe. Oni bi morali prinesti druge prakse, pa so se obnašali precej po slovensko, po domače.«

»Slovensko poslovno institucionalno okolje je takšno, da tisto, kar v tujini deluje, se pri nas pač spridi. Čas je, da se vprašamo, kaj je z nami narobe,« pravi Lahovnik.

Vlada o slabi banki

Sicer pa bo tudi današnji dan namenjen slabi banki, o njej bo namreč odločala vlada na redni seji. Na sredino poročilo računskega sodišča se bo finančno ministrstvo odzvalo v odzivnem poročilu, ki ga bo pripravilo skupaj z vlado. Pripravljene bodo spremembe in ukrepi glede nadaljnjega delovanja DUTB.

Neuradno naj bi vlada zamenjala tri neizvršne direktorje in znižala (prepolovila) plače, prav tako pa zbirajo kandidate za vodilne položaje v slabi banki in eden od teh kandidatov je tudi Petrič. Poleg njega se omenjata še Marko Simoneti in Primož Karpe.

Deli s prijatelji