Melone po 35 centov, ostale bodo na njivah

KRŠKO, NOVO MESTO – Pred dnevi smo v enem trgovskih centrov v Ljubljani zasledili nenavadno ugodno akcijsko ponudbo, kilogram krompirja za pičlih 5 centov. Za 10 kilogramov svežega krompirja, za Slovence še vedno nepogrešljive jedi, smo odšteli 50 centov. Ni bila napaka, krompir po akcijski ceni, pač kar štirikrat nižji od lastne cene pridelave, ki pri krškopoljskih zelenjavarjih znaša od 18 do 20 centov. Povejmo, da pri lastni ceni kmet še nič ne zasluži, ampak si pokrije nafto in druge osnovne stroške.

Trgovci se izgovarjajo, da je taka nelogična akcijska ponudba le poslovna poteza, ki naj bi privabila kupce. Morda res, toda kupec po svoji naravi pričakuje poceni in bo ob naslednjem obisku pričakoval enako. Za poceni krompirjem pa ne stojijo lepo oblečene trgovke, kot se zdi, temveč krompir iz Argentine, Egipta ali po novem tudi iz Hrvaške, kjer kmetje, tako je slišati, poskušajo za vsako ceno prodati svojo zelenjavo v Slovenijo, kjer naj bi dobili blago vsaj plačano.

Pridelovalec Andrej Turk z Broda pri Podbočju opozarja, da imajo skladišča polna zelenjave, ki je ne morejo prodati, cene pa še naprej padajo.

Odkupna cena za kilogram paradižnika je trenutno 70 centov, pa ga ne morejo prodati. »Kumare so 50 centov, naslednji teden bodo 40 centov. Paprika je 75 centov in zanjo nihče ne vpraša, naslednji teden bo 60 centov. Jajčevcev za 90 centov nihče ne povoha,« so nam stanje opisali pri Turkovih. Fižol še drži ceno 2,2 evra za kilogram, zelje stoji pri 30 centih in ga kmetje prav tako ne morejo prodati.

Kot trdijo poznavalci, so cene vrtnin v povprečju od lani že padle za 30 odstotkov, pa se drsenje navzdol zagotovo še ni ustavilo. 
Če se kmet ali trgovec odpove zaslužku in prodaja po lastni ceni, je to njegova stvar, sliši se logično. Toda ali sme kdor koli prodajati blago pod lastno ceno? Trgovci temu pravijo privabljanje kupcev, poslovna poteza in podobno, toda ali gre tudi za nelojalno konkurenco? Je torej dopustno zadrževanje cen pod stroškovno ceno?

Evropska poslanka, Nizozemka Carle Dik-Faber (Krščanska unija), je lani pozvala k prepovedi prodaje izdelkov pod stroškovno ceno, ki jo izvajajo trgovske verige. »Zakaj na Nizozemskem ni mogoče to, kar obstaja v Nemčiji?« se je vprašala pred javnostjo. Na njen poziv se je odzvala evropska sekretarka za kmetijstvo Sharon Dijksma, da je Evropsko sodišče lani v »belgijskem primeru« razsodilo, da prepoved prodaje pod ceno ni pravno vzdržna. Toda ob tem je dodala: »Če ima Nemčija še vedno takšne predpise, še ne pomeni, da ne izvajajo evropskega prava.«

Dik-Faberjeva je opozorila, da pritisk trgovcev v tej verigi pomeni, da se prioritete proizvajalcev osredotočajo na večjo učinkovitost in povečanje proizvodnje, kar pa lahko gre na račun varnosti hrane.

Če smo prav razumeli, formalnopravno ne bi mogli prepovedati tovrstne poslovne prakse, lahko pa bi sprejeli predpise, kot denimo Nemci, ki so zaščitili svoje kmete in vseeno niso prišli v nasprotje z evropskim pravom. Torej bi se nekako dalo! Toda kdo se bo zavzel za naše pridelovalce tako, kot se za svoje zavzemajo Avstrijci, Švicarji...?

Za slovenske kmete, ki za nas pridelujejo hrano, katere pot od njive do krožnika je zanesljivo najkrajša, zato je daleč najbolj zdrava.

Tako pa k nam prihaja paradižnik iz Hrvaške za 30 do 50 centov, pa paprika za 60 centov... »To nas ubija,« nam je povedal Andrej Turk. Lahko se zgodi, da bo del zelenjave ostal na njivah. Cena melon je padla na 35 centov za kilogram: »Se nam jih ne splača niti pobirati!« nam je povedal neki drug zelenjavar!