Saj ni res, a je! Slovenci smo znova enoten narod. In to po debelega četrt stoletja! Krivca sta dva, poleg osamosvojitve davnega enaindevetdesetega leta zdaj še Uefa. Novoizvoljenemu šefu evropskega nogometa Aleksandru Čeferinu so minule dni enako prijazno čestitali levi in desni, rdeči in črni, beli in zeleni, oblast in opozicija. Složno, kot smo se složno objemali pred petindvajsetimi leti. Zatorej, hvala ti, Aleks! In kot je bilo takrat obilje zavisti pri naših južnih eks bratih, ga je tokrat po domala vsej zemeljski obli. Majhna Slovenija je nenadoma postala velika, za mnoge prevelika. Očitajo nam Melanijo, s katero bi znali obvladovati Ameriko in še pol sveta zraven, zdaj še Čeferina, prek katerega smo si pokorili Evropo. Nogometno Evropo, kar je še nekaj več od tiste Evrope, ki ji vladajo politiki.
A roko na srce, na grosupeljskega odvetnika je stavil malokdo, veliko več je bilo zadnje mesece posmehljivih nasmehov. Vsaj polovica tistih, ki so mu te dni pošiljali sluzaste čestitke, je še pred tedni trdila, kako so njegove možnosti za izvolitev na čelo Uefe enake spočetju otroka brez jajčeca. A zgodilo se je oboje. Ne boste verjeli, celo na isti dan, v sredo! Usoda je še enkrat več pokazala svojo moč in nepredvidljivost. Britanski znanstveniki so sporočili, da jim je uspelo pretentati semenčice, ki da so oplodile lažno jajčece, skoraj sočasno je iz Aten prišla novica, da bo evropskemu nogometu vladal Slovenec.
Znova sem ponosen, ker živim pod Alpami. Dodatno, ker sem prepričan, da še po treh dneh ne dojemamo vsi enako vseh razsežnosti Čeferinove zmage. Ker jih tudi ni moč. Letošnjega 21. maja sem v tem okviru napisal: »Nogomet je vse. Tudi ali zlasti denar. Uefa šteje 55 nacionalnih nogometnih zvez, z njimi pa obrača milijarde evrov. Biti prvi med njimi je čast, predvsem pa moč, ki ji ni enake. Uefa je močnejša od držav, tudi od enajsterice Cerarjev ali Merklc. Jo bo res vodil Slovenec? Če da, seveda častim. Lahko v Ljubljani pri Pečariču ali Pečnikarju, še raje pri moji mariborski Stari lipi.«
Besedo bom kajpak držal. Da naj zbiram evre za večerjo, mi je Čeferin diskretno namignil že sredi poletja. Zdaj le še čakam na klic predsednika Evropske nogometne zveze.