LJUBLJANA – Danes bo znana presoja arbitražnega sodišča, ki bo zarisala slovensko-hrvaško mejo tako na morju kot tudi na kopnem ter določila stik Slovenije z odprtim morjem. A glede na to, da Hrvaška že vse od prisluškovalne afere odločno zanika obstoj arbitraže, Slovenija pa obljublja, da bo izpolnila svoj del domače naloge, se incidentom na mejah očitno niti v prihodnje ne bo mogoče izogniti.
Pogled v zgodovino incidentov z južno sosedo pokaže, da so se ti v bistvu začeli kmalu po razglasitvi slovenske samostojnosti. Čeprav je Hrvaška podpisala obrambni sporazum o medsebojni pomoči, je gledala, ko so enote JLA Slovenijo napadale prav s hrvaškega ozemlja. Med vojno je Slovenija zavzela telekomunikacijski stolp in vojaško postojanko JLA na Trdinovem vrhu, Hrvaška pa nas je obtožila, da smo okupirali del hrvaškega ozemlja. Se še spomnite, kako je na belem konju in v oblačilih bana Josipa Jelačića do vojašnice na Trdinovem vrhu prijezdil Slaven Letica, član Hrvaške stranke prava? S košaro jabolk je slovenske vojake prosil, naj zapustijo okupirano vojašnico.
Prazni dogovori
Hrvaška je leta 1994 ob Dragonji zgradila mejni prehod Plovanija. Slovenija je protestirala, takratni hrvaški predsednik pa je zagotavljal, da gre le za začasno kontrolno točko zaradi turistične sezone. No, mejni prehod še vedno stoji. Leta 2001 je sledil sporazum Drnovšek-Račan, s katerim bi se Slovenija odpovedala južnemu bregu Dragonje, dobila pa 80 odstotkov Piranskega zaliva in koridor do mednarodnih voda. A je tudi ta, tako kot večina dogovorov z južno sosedo, kot je že pred časom ugotovil Dimitrij Rupel, padel v vodo.
Na noge je skočil tudi Joško Joras, ki je že leta 1998 na svojo hišo dal številko Sečovlje 1, izobesil slovensko zastavo, na zid napisal »Tudi tukaj je Slovenija«, do hiše pa speljal lastno pot. Zaradi neplačevanja kazni so ga zaprli in ga izpustili šele po posredovanju države. A tu se boj borca za južno mejo ne konča. Poleti 2004 so Hrvati aretirali tri njegove prijatelje, ki so mu pomagali pri prevozu gradbenega materiala, septembra istega leta pa je policija aretirala več članov SLS, tudi predsednika Janeza Podobnika. Na poti z obiska pri Jorasu so namreč zahtevali dokumente. Delegacija je to zavrnila, ker da so na slovenski zemlji, med prerivanjem pa se je Podobnik zvalil po bregu in se poškodoval. Lisice so Jorasu znova nadeli spomladi 2006 – pred tem je med prerivanjem s policisti padel v Dragonjo – ko so njegovo cesto presekali s cvetličnimi koriti.
Že vrsto let se vrstijo incidenti v Piranskem zalivu, ki jih povzročajo hrvaški ribiči in pomorska policija. Ti se sicer izgovarjajo, da so slovenski ribiči lovili v hrvaških vodah, slovenski pa ravno obratno. Z incidenti na morju je povezana tudi afera Janša-Sanader, ko je Sova prestregla njun pogovor o incidentih na morju. Takratni premier Tone Rop je šel še korak dlje in Janeza Janšo obtožil, da se je pred volitvami leta 2004 o incidentih na morju dogovarjal s takratnim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem. Zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov so ga na okrajnem sodišču obsodili na denarno kazen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. Na zatožno klop je tako znova sedel spomladi letos. Ropa je tožil tudi Janša, a sta se na koncu poravnala.
Vroče ob Muri
Leta 2005 je vse bolj vroče postajalo ob Muri pri Hotizi. Čeprav je obstajal dogovor o skupni gradnji mostu, je Hrvaška postavila svojega. Sledila je zamenjava slovenskega broda za prehajanje reke s hrvaškim, za češnjico na smetani pa je poskrbela postavitev maloobmejnega prehoda Hotiza-Sveti Martin na levem bregu Mure. Avgusta 2006 je sledil eden najnevarnejših incidentov, ko je Hrvaška začela graditi protipoplavne nasipe in cesto do slovenskega naselja Mürišče. Območje je zavzela stotnija slovenskih specialcev, ki so zavarovali naselje, prekopali cesto, nanjo naložili drevesa, pred mejnim prehodom Hotiza-Sveti Martin pa postavili napise o policijski prisotnosti.
Decembra 2008 je Slovenija zaradi dokumentov, ki jih je vložila Hrvaška in so prejudicirali potek meje, blokirala vključevanje Hrvaške v EU. Leto prej sta se premierja Janša in Sanader neformalno dogovorila, da bosta državi reševanje spora o meji prepustila Haagu. Arbitražni sporazum sta novembra 2009 podpisala Jadranka Kosor in Borut Pahor. »Kako čudovit dan!« je takrat vzhičeno dejal Pahor, Slovenija pa je odblokirala hrvaško približevanje EU. A vzhičenje ni trajalo dolgo. Poleti 2015 so v javnost pricurljali prisluhi pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko pri arbitražnem sodišču Simono Drenik. In vse je bilo zaman. Za Hrvate sporazum ne obstaja več.
