Po čemernih dnevih se je 10. decembra zjasnilo in najnižje jutranje temperature zraka so se v nižinah spustile od –7 do –1 °C, v Beli krajini okrog 0 °C, le na Obali je ostajalo toplo, nad 5 °C.
Na nadmorski višini 2500 m je snega v Julijskih Alpah do okoli 130 cm, na 1500 m pa okoli 30. Sneg je za kratek čas pobelil tudi Zgornjesavsko dolino, kjer pa ga je padlo le nekaj cm.
Površinski sloj tal je 10. decembra pomrznil, temperature tal v globini 5 cm pa so bile še vedno pozitivne, v Murski Soboti blizu ničle, v Mariboru okrog 1 °C, v Lescah 3 °C, v Portorožu 8 °C. Podatke o stanju in temperaturi tal lahko dobite na spletni strani Arsa meteo.si v predalčku Agrometeorologija.
| Napoved Danes bodo padavine večinoma ponehale, najpozneje na jugovzhodu države. Meja sneženja se bo spustila do okoli 700 m nad morjem. Čez dan se bo delno zjasnilo. Nekoliko hladneje bo, na Primorskem bo prehodno zapihala burja. Obeti od 5 do 10 dniV četrtek in petek bo večinoma sončno z jutranjo meglo po nižinah. V petek se bo na zahodu pooblačilo, popoldne bo tam že možen rahel dež. Zapihal bo jugozahodnik. V soboto bo oblačno, občasno bo deževalo. V noči na nedeljo se bo meja sneženja predvidoma spustila pod 500 m nad morjem. V nedeljo bo pretežno oblačno in večinoma suho, na začetku božičnega tedna pa kaže na suho vreme. |
Gobe za decembrski venček
Najlepša je tisto decembrsko okrasje, ki je plod narave. Pri nabiranju materiala za izdelavo venčka je potreben sprehod v gozd. Letošnje toplo jesensko vreme vse do zadnjih dni ni pustilo naravi spati.
Borovničevje je odprlo lističe, med odmrlim listjem orlove praproti kukajo na plan lisičke in srce zaigra, ko na poti srečamo pravega gobana. Gobe načeloma pod 4 °C ne rastejo, v letošnji meteorološki zimi pa v večjem delu Slovenije temperature zraka niso pogosto padle pod to mejo.
Za njihovo rast je optimalen čas, ko temperaturna nihanja niso prevelika in je dovolj vlage. Praviloma je to jeseni, zato je raznolikost gob takrat največja. Poznamo kar veliko užitnih vrst, ki tudi po snegu in pri zelo nizkih temperaturah razvijajo trosnjake, saj jim prav take razmere ustrezajo za rast.
Tak primer je bukov ostrigar, v naravi ga najdemo vedno pozno jeseni ali pozimi, navadno raste skupinsko na bukovem lesu, spoznamo pa ga po značilni školjkasti obliki z bolj ali manj stranskim betom. Tudi zimska panjevka uspeva pozimi na štorih listnatega drevja, spoznamo jo po kosmatem betu, ki je sprva rumenkasto okraste barve, enako kot klobuček, ki sčasoma postaja črn. Med rastjo nemalokrat zmrznejo in v otoplitvah rastejo naprej.
Slovo od toplega leta
Letošnje leto bo, kot kaže po podatkih Svetovne meteorološke organizacije, najtoplejše, odkar merimo temperature. Povprečna temperatura na Zemlji od januarja do oktobra je bila skoraj 0,57 °C višja od povprečja obdobja 1961–1990 in 0,09 °C višja od povprečja zadnjega desetletja 2004–2013. Svetovna meteorološka organizacija navaja podatke o dveh ekstremih, ledeni pokrov na Arktiki je bil poleti samo še petkrat v preteklosti manjši kot letos, obseg ledu na Antarktiki pa je rekordno velik, kar naj bi povzročili spremenjeni vzorci vetrov. Leto je zaznamovala tudi vrsta drugih vremenskih ekstremov, denimo hude poplave v Sloveniji.
Svetovna meteorološka organizacija poudarja, da se je 14 od 15 najtoplejših let v obdobju meritev pojavilo v 21. stoletju.
18. december 1963
Nenavadno mrzlo decembrsko jutro. Na Rudnem polju na Pokljuki je bila minimalna temperatura zraka –27,0 °C, na Rakitni so namerili –26,8 °C, v Žireh –23,9 °C, na Zgornjem Jezerskem –21,4 °C, v Ilirski Bistrici –20,6 °C in v Godnjah na Krasu –13,9 °C.
Kaj lahko opravimo decembra
Pripravimo si božično drevo!
Zimzelena drevesa so bila objekt čaščenja med zimskim solsticijem – najkrajši dan v letu – že pred več kot 3000 leti. Okrog leta 1300 pred Kristusom so bile v središču palme, ki so postale simbol končanega leta. Drevo je značilen simbol božiča in kot takšno se je navezovalo na kult zelenja med antičnimi ljudstvi, kjer je bilo simbol upanja in veselja. Božično drevesce v sodobni obliki naj bi ustoličili protestanti.
Legenda namreč pravi, da je sam ustanovitelj reformacije Martin Luter domov prinesel smrečico in jo okrasil s svečkami, njegova družina pa je običaj ponavljala iz leta v leto. Za osvetlitev smrečice ga je navdahnila svetloba, s katero je videl obsijane smrečice v gozdu.
Običaj se je uveljavil na Slovenskem z več kot 200-letno zamudo; prvo drevo v Ljubljani naj bi postavili okoli leta 1845, na kmetih pa naj bi bil običaj popolnoma neznan celo do prve svetovne vojne.
Nakrmimo ptice
Pozimi lahko pticam polagamo različno hrano. Najbolj priljubljena zimska hrana so sončnice, tudi proso in prosena kaša, pšenica, orehi, jabolka, drobno mlet goveji loj in svinjski špeh.
Ko jih začnemo krmiti, naj bi to počeli brez prekinjanja vsaj do konca marca. Ni primerno, da sredi zime prenehamo krmiti ptice za daljše obdobje. Navadijo se na našo pomoč in računajo na nas.
Spomladi pa prenehamo krmiti postopoma. Krmilnice morajo biti postavljene tako, da v bližini ni kritja, v katerem bi lahko prežale mačke. Postavimo jih lahko na kol, visok 1,5 m, par metrov od grmovja ali v drevesno krošnjo na konce vej, lahko pa tudi na balkonske ograje. Redno moramo čistiti ostanke hrane in ptičje iztrebke.
