Prejšnji teden je bilo toplo, pravo indijansko poletje. Čeprav se je meteorološko poletje že poslovilo, so se temperature zraka ponovno dvignile nad 30 °C. Najtopleje je bilo na vzhodu Hrvaške in v Srbiji.
| Napoved V sredo se bo pooblačilo, padavine bodo do večera od zahoda postopno zajele vso Slovenijo. V noči na četrtek se bo v severni Sloveniji meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 1200 m. V četrtek bo pretežno oblačno, dež bo čez dan tudi na vzhodu ponehal. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burjaVremenski obeti od 25. do 30. septembra Nad srednjo Evropo in Alpami bo v petek nastalo območje visokega zračnega tlaka, od severa pa bo nad naše kraje dotekal hladen in precej vlažen zrak.Konec tedna se bo območje visokega zračnega tlaka razširilo nad večji del Evrope, od severovzhoda pa bo začel dotekati nad naše kraje bolj suh zrak. Deževalo boV petek bo pretežno oblačno, v vzhodni in osrednji Sloveniji bo deževalo. Popoldne se bo v zahodni Sloveniji delno zjasnilo. V soboto bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. Na severovzhodu države bodo še možne manjše padavine. V nedeljo bo delno jasno in večinoma suho. Na začetku novega tedna bo večinoma sončno in suho, zjutraj bo po nižinah megla. Jutranje temperature bodo okoli 10, čez dan do 20 stopinj C. |
Le 11 odstotkov običajnih padavin
Po povprečni temperaturi zraka je minulo poletje drugo najtoplejše med vsemi 55 od leta 1961 do danes. Enako vroče kot letošnje je bilo poletje 2012, najtoplejše do zdaj pa še vedno ostaja leto 2003. Kljub temu rekordnih vrednosti temperature zraka nismo izmerili. Najvišjo temperaturo tega poletja smo izmerili v Biljah, 22. julija je bilo 38 °C.
Za Slovenijo kot celoto velja, da je padlo 11 odstotkov manj padavin od dolgoletnega povprečja. Regionalno gledano pa so bile padavine zelo neenakomerne. Marsikje v vzhodni polovici države je padlo mnogo manj, ponekod na zahodu pa precej več padavin od povprečja.
Obilno in dolgotrajno sneženje v visokogorju je končno ponehalo, na Kredarici (2514 m) je bilo zjutraj 65 cm snega. |
Tako v Šmartnem pri Slovenj Gradcu poletje 2015 velja za drugo najbolj sušno, medtem ko je bilo v Biljah med bolj namočenimi, odkar na postajah merimo višino padavin.
Vročina je povzročila intenzivno izhlapevanje in nadpovprečno število dni, ko je na dan izhlapelo več kot 5 mm vode na kvadratni meter tal. To letošnje poletje uvršča v prvo desetino podobnih let po letu 1962. Zaradi pomanjkanja ali neugodne razporeditve padavin na nekaterih delih Slovenije je to povzročilo sušo. Najbolj ekstremne razmere so prevladovale v jugozahodnem delu Slovenije, še posebno na Obali in v slovenski Istri, kjer je bil poletni primanjkljaj več kot 300 mm.
V drugih predelih države se je ekstremnim sušnim razmeram stanje občasno približalo, večinoma so prevladovale povprečne poletne sušne razmere. Sušni stres je na najbolj prizadetih območjih sovpadal še z vročinskim in s sončnimi ožigi. Nekoliko boljše je bilo stanje nenamakanih kmetijskih rastlin z globljimi koreninami in na tleh z boljšimi vodnozadrževalnimi lastnostmi.
Prvi kostanji, lipa in veliki jesen
Prihajamo v obdobje prave fenološke jeseni, ki traja od druge dekade septembra do druge dekade oktobra. V tem obdobju dozorevajo prvi plodovi kostanja, splošno rumeni kostanj, lipa, breza, veliki jesen, dob itd.
Sicer smo že v zadnjih dneh avgusta, po sušnem vremenu in vročinskem valu, opazovali rumenenje listavcev, še posebno na plitvih, skalnatih in peščenih rastiščih.
Čeprav so drevesa na prvi pogled kazala zgodnjo jesensko podobo, so listi prezgodaj spremenili barvo zaradi vročinskega stresa, ki je s krajšimi prekinitvami značilno zaznamoval letošnje vegetacijsko obdobje. Kmalu za tem, ko so padavine na začetku septembra namočile tla, so orumeneli listi odpadli in gozdovi so v zelenem vztrajali še na sredini septembra, čeprav se ponekod opazi, da je odtenek zelene že drugačen.
Kaj postorimo konec septembra • Redno pobiramo zadnje pridelke: paradižnik, jajčevce, kumare, papriko, buče in fižol, obiramo sadje. |
Kako hitro poteka jesensko obarvanje listja, je odvisno od več dejavnikov. Nekatere drevesne vrste rumenijo zgodaj, druge precej pozneje. V slovenskih gozdovih najprej v rumenem zažari javor.
Tudi divji kostanj praviloma spremeni barvo v fenološki jeseni, v zadnjem desetletju pa k zgodnjemu rjavenju te drevesne vrste pripomore škodljivec listni zavrtač, zaradi katerega listi začno postopno rjaveti že sredi poletja. Podobno je letos, kostanj ima že marsikje popolnoma jesenski videz.
Tudi lipa in lipovec zgodaj spremenita barvo. Po dolgoletnih podatkih fenološkega monitoringa Agencije Republike Slovenije za okolje lipa v povprečju jesensko porumeni v prvi polovici oktobra, breza pa na začetku druge polovice oktobra. V zadnji tretjini oktobra zažari v rumenem še kraljica slovenskih gozdov, bukev.
Babje poletje, indijansko poletje Indijansko poletje označuje daljše obdobje lepega in toplega vremena, ki običajno sledi prvim jesenskim hladnim dnem. Najstarejši znani zapis tega izraza sega v leto 1778, ko ga je za opis takratnega vremena uporabil francoski pisatelj de Crèvecoeur. Za indijansko poletje so značilni sončni dnevi s hladnimi jutri in na poletje spominjajočimi temperaturnimi maksimumi.V Evropo je izraz indijansko poletje prišel z druge strani Atlantskega oceana, pred tem pa se je na Slovenskem uporabljal izraz babje poletje, ki ga pogostokrat uporabljamo še danes. Izvor besedne zveze indijansko poletje še ni povsem pojasnjen, teorije o njenem izvoru se precej razlikujejo. Ena razlaga pravi, da naj bi prvotni Indijanci na jugozahodu današnjih Združenih držav Amerike ta čas v letu določili za sezono lova, saj naj bi bile razmere za lov v takšnih vremenskih razmerah idealne.Še ena od mnogo različic povezuje pojav s pobiranjem pridelkov, ki naj bi se mu ameriški staroselci posvečali prav v tem obdobju. Tako so vsaj opisali tovrstno vreme prvim evropskim priseljencem. Druga razlaga govori o tem, da naj bi bila za zgodnje jesenske meglice kriva indijanska plemena Srednjega zahoda, ki so zaradi pašništva požigala obsežna območja prerij. Izraz se uporablja po vsem svetu, njegov izvor pa še ni povsem pojasnjen, čeprav se s tem vprašanjem že več kot stoletje ukvarjajo različni avtorji.Zanimiva je še tretja razlaga tega pojava. Obdobje lepega in toplega jesenskega vremena, ki sledi krajšemu ali daljšemu obdobju hladnega vremena, močno zaznamuje pisana obarvanost narave v vse mogoče odtenke toplih barv, kar lahko asociira tako na ženska oblačila kot tudi na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev. |
Napoved
V sredo se bo pooblačilo, padavine bodo do večera od zahoda postopno zajele vso Slovenijo.
V noči na četrtek se bo v severni Sloveniji meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 1200 m. V četrtek bo pretežno oblačno, dež bo čez dan tudi na vzhodu ponehal. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja
Vremenski obeti od 25. do 30. septembra
Nad srednjo Evropo in Alpami bo v petek nastalo območje visokega zračnega tlaka, od severa pa bo nad naše kraje dotekal hladen in precej vlažen zrak.
Konec tedna se bo območje visokega zračnega tlaka razširilo nad večji del Evrope, od severovzhoda pa bo začel dotekati nad naše kraje bolj suh zrak.
Deževalo bo
V petek bo pretežno oblačno, v vzhodni in osrednji Sloveniji bo deževalo. Popoldne se bo v zahodni Sloveniji delno zjasnilo. V soboto bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. Na severovzhodu države bodo še možne manjše padavine. V nedeljo bo delno jasno in večinoma suho. Na začetku novega tedna bo večinoma sončno in suho, zjutraj bo po nižinah megla. Jutranje temperature bodo okoli 10, čez dan do 20 stopinj C.
