Po podatkih Skupnega evropskega raziskovalnega centra (JRC) o pridelku poljščin in vplivu vremena v letošnji vegetacijski sezoni (MARS bilten) je skupen ocenjen pridelek žita 5,16 t/ha, kar je okrog 3 odstotke manj kot v zadnjem petletnem povprečju.
| Napoved V sredo bo oblačno, padavine bodo čez dan od severozahoda znova zajele vso Slovenijo. V četrtek bo oblačno in deževno. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 1200 m. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem večinoma šibka burja. Vremenski obeti od 20. do 25. oktobra V četrtek bo oblačno in deževno. Nekoliko hladneje bo. Tudi v petek bo vreme še nestanovitno z občasnimi krajevnimi padavinami predvsem v dopoldanskem času. Ob koncu tedna bo predvidoma sončno in suho, precej stabilno vreme pa bo, kot kaže, tudi še na začetku prihodnjega tedna. |
Tako smo v Evropi pridelali 5,40 tone pšenice na hektar, ječmena 4,77 t/ha, koruze za zrnje 6,84 t/ha, tritikale 4,12 t/ha in rži 3,71 t/ha.
Kmetje so pridelali nekoliko več sladkorne pese kot običajno, letina krompirja in sončnic pa je bila enaka kot v zadnjih petih letih.
Vzrok je verjetno v nadpovprečno toplem septembru. Vroče in sušne razmere v vzhodni Romuniji, Bolgariji in južni Ukrajini kot tudi v južni Franciji in zahodni Italiji so vplivale na skrajšanje zorenja koruze in sončnic in s tem zmanjšale pridelek.
Prav tako je pomanjkanje padavin v zahodni Ukrajini in Belorusiji vplivalo na moteno zorenje koruze. Podobno je bilo tudi v Franciji, Beneluksu in severni Nemčiji.
Kar 3 odstotke manj jabolk
Svetovna zveza za pridelavo jabolk in hrušk (WAPA World Apple and Pear Association) je letošnji pridelek jabolk v Evropski uniji ocenila na okrog 3 odstotke manjšega od lani. Z izjemo osrednjih evropskih držav, med katere spada tudi Slovenija, ki jih je prizadela spomladanska pozeba, so bile vremenske razmere za pridelavo tega sadja ugodne. Prve ocene kažejo, da bodo evropske države letos pridelale 12 milijonov ton jabolk, kar je tretji najboljši letnik v zadnjih desetih letih.
V Evropi je na prvem mestu po pridelavi Poljska, kjer jih bodo letos pridelali 4 milijone ton, njihova proizvodnja pa se izjemno povečuje.
Zaradi pozebe bo letos manj jabolk predvsem v Avstriji, Sloveniji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. V Sloveniji bo zaradi pozebe kar 83 odstotkov manj jabolk kot leto poprej.
Lani je bil pridelek jabolk v naši državi 71.000 ton, letošnja letina pa naj bi znašala 12.000 ton jabolk. Največ se je letos v evropskem prostoru pridelalo sort zlati delišes, idared in gala.
Skladiščenje sadja
Skladiščenje sadja ima velik pomen. Pred tem morajo biti plodovi obrani v optimalnem času.
Jabolka, ki so obrana prepozno ali prezgodaj, imajo skozi skladiščenje večje izgube mase in hitreje izgubljajo čvrstost.
Med pomembne dejavnike uspešnosti skladiščenja spada temperatura. Nižja ko je, počasneje potekajo dozorevanje, izguba teže in razvoj bolezni. Močno vpliva tudi relativna vlaga in druge razmere v skladišču.
V presuhem skladišču intenzivno izhlapeva voda in plodovi venejo. Pri dihanju sadja se poveča količina ogljikovega dioksida v skladišču, količina kisika pa se zmanjša.
Iz sadja se med skladiščenjem sproža etilen, to je plin fitohormon, ki regulira zorenje. Močno ga pospešuje. Sadje skladiščimo ločeno od zelenjave, ker ta izloča etilen.
Ne samo slana, tudi sneg se je po 10. oktobru že oglasil v naših krajih. Meja sneženja je bila med 800 in 1100 metri nadmorske višine.
22. oktober 1974
Marsikje v sredogorju in visokogorju so zjutraj namerili za oktober nenavadno debelo snežno odejo. Na Kredarici (2514 m) je višina snega znašala kar 187 cm, pri Domu na Komni (1520 m) so ga namerili 49 cm, na Kumu (1218 m) in v Podolševi na Koroškem (1247 m) 40 cm, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem (1030 m) 30 cm in v Novi vasi na Blokah (722 m) 12 cm.
