Eurobasket izgleda vse bolj junaško med igralci in navijači. Slovenska reprezentanca se poigrava z močnimi reprezentancami in pri tem naši asi nikoli ne pozabijo še na poigravanje z živci selektorja Božidarja Maljkovića in navijačev. Spremljamo prave drame bratov Dragić in tovarišev in zdaj, ko turnir traja že skoraj dva tedna, se vsi Slovenci temeljito spoznajo na košarko. Saj veste, kako to gre. Če Boštjan Nachbar zgreši trojko ali prosti met, bo vsak znal razložiti, zakaj nima pojma. Če pa Boki zadene s prostih metov ter potem doda še trojko in zabijanje, bo slehernež znal pojasniti, v čem je finta njegove mehke roke in neizmernega občutka za prostor.
Šjor Božo ima v slačilnici in na parketu pravo moštvo pozitivnih fakinov. Verjamem, da ga pogosto res ne poslušajo in na trenutke igrajo svojo igro. Pri tem brata Dragić in Jaka Blažič posamezne akcije zastavijo tako na hitro, da tu in tam z mislimi prehitevajo celo svoje sicer nesporne telesne zmogljivosti in košarkarske veščine. Za zmago Slovenije so pripravljeni iti prek sebe, kar je v osnovi lepo, ni pa vselej izplačljivo. Strogi Maljković to imenuje privatna zabava. A kdo bi razmišljal povsem racionalno v sekundi, ko adrenalin šprica na vse strani in se razvnema želja po zmagi, za tabo pa stoji praktično cela Slovenija. Greš na glavo, kajpada, pa če si običajno še takšen profesionalec hladne glave.
Kolikor je slišati ljubljanske gostince, razen izjem v Stožicah in na Kongresnem trgu, imajo oni tudi mehke roke, ko preštevajo dnevni izkupiček. A pri njih gre za mehkobo razočaranja, saj ni in ni navijaških trum, ki bi okupirale širši center prestolnice in trošile vsepovprek do zgodnjih jutranjih ur. Košarkarski privrženci so zbrali denar za potovanje, bivanje, vstopnice, navijaške rekvizite in spominke, zato morajo bolj stisniti pri hrani in pijači ter poskrbeti za – zasebne zabave.
Prireditelji Eurobasketa se lahko pohvalijo z večjim obiskom, kot je bil pred dvema letoma v Litvi, dobro prodajo suvenirjev, vse večjim navalom hrvaških navijačev in nasploh dobrim ozračjem na turnirju. Upati je, da bo zaključno poslovno poročilo razlog za javno zabavo in ne za hude skrbi posameznikov.