NA KOŽO

Mehka pot na trši način

Objavljeno 29. april 2013 00.15 | Posodobljeno 29. april 2013 00.15 | Piše: Rok Tamše
Ključne besede: komentar

Slovenski judo ima vse: rezultate, status, vpliv in naraščajočo množičnost.

Rok Tamše.

Fantastična judoistka in slovenska športnica lanskega leta, zlata olimpijka Urška Žolnir, je po športnih uspehih postala še zvezdnica oglaševanja, njena kolegica s tatamija, novopečena evropska prvakinja Lucija Polavder, je prav tako uspešno povezala odlične rezultate in posel. Judo je dokončno osvojil precejšnje ozemlje na slovenskem športnem zemljevidu, borci in borke prinašajo kolajne z vseh velikih tekmovanj, tudi trenerja Marjana Fabjana pozna že skoraj toliko ljudi kot Srečka Katanca, predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec pa je že lep čas eden najvplivnejših mož v športni politiki.

Pred 30 leti smo bili nadobudni nogometaši v Slovenj Gradcu in vselej smo s strahospoštovanjem spremljali možakarja, ki je prihajal na treninge judoistov. Vedeli smo, da je strog kot hudič. Iz naših slačilnic smo pogosto šli v dvorano opazovat dogajanje na blazinah, in ko je gospod Bogdan, kakor smo mu rekli, zakričal zaradi nediscipline ali nezbrane vadbe, nam je ledenela kri v žilah. Fantje in dekleta so se nam pošteno smilili zaradi strogega režima. Takrat je Gabrovec z veliko vnemo ustanovil in vodil Judo klub Slovenj Gradec, bil je tudi selektor ženske reprezentance Jugoslavije. V naših očeh je bil veliki Jack, a ko nas je kdaj prijazno povabil na poskusni trening juda, smo se mu vedno lepo zahvalili. Nogometni treningi so bili namreč v primerjavi z judom tista prava mehka pot, kar je sicer slovenski prevod za to borilno veščino.

Ko je leta pozneje Gabrovec prevzel slovenski judo in si med drugim za glavnega piarovca izbral Franja Murka, nekdanjega direktorja Koroškega radia, sem slutil, da bosta iz garanja nastali tako vsebina (rezultati) kot embalaža (prepoznavnost). Tudi filozofiji Gabrovca in Fabjana sta identični: trdo delo, trdo delo in trdo delo. Ko sta bila nekdanja celjska nogometaša Martin Šarić in Livio Sacripanti kazensko poslana k Fabjanu, sta zdržala cela dva treninga z njegovimi judoistkami. Si torej kdo upa trditi, da na olimpijskih igrah leta 2016 Slovenija ne bo dobila še moške kolajne v judu in da pri nas ne bo 100 judo klubov?

Deli s prijatelji