VIDEM, DOBREPOLJE – Ko bi bilo povsod toliko ljubezni, dobre volje in prijaznosti, kot smo jih začutili v majhnem najemniškem stanovanju pri Lilijani in Robertu Flisarju v Mali vasi! Oba sta zaradi hudih bolezni močno zaznamovana in za marsikaj prikrajšana, saj sta trajna invalida, nezmožna za delo in obsojena na invalidnino in pomoč države. Ta je tako nizka, da Flisarjevima ne omogoča prav lepega življenja. Vse skupaj z varstvenim dodatkom vred znese 734 evrov, in ko poplačata vse položnice in najemnino, jima ostane okoli 400 evrov, torej 13 evrov na dan. Za oba skupaj. A zakonca vsaj na prvi pogled svoje stiske ne priznavata in se z njo borita z nasmehom in optimizmom. Vsak dan sta vesela, da se lepo razumejo s sosedi in najemodajalci. Občina jima subvencionira najemnino in občasno pomaga s finančno pomočjo. Decembra pa se jima je zgodilo nekaj neverjetnega.
Čudeži se še dogajajo
Oktobra jima je sredi Ljubljane, ko je šla Lilijana k zdravniku na magnetno resonanco, odpovedal punto, predelan tako, da ga je lahko Lilijana vozila samo z rokami. »Kar dve uri sva se z Metelkove ulice vlekla do avtobusne postaje, čeprav sploh ni daleč. A Lili ne more hoditi, zato je šlo tako počasi, za taksi pa nisva imela denarja,« pripoveduje Robert. En mesec in pol sta bila brez avta, odvisna od drugih, predvsem od dobrih sosedov v Mali vasi, kjer živita v najemniškem stanovanju. Ti so jima nosili hrano iz trgovine ali ju občasno odpeljali na vas ali do avtobusne postaje.
Dobri Miro Oglasili smo se tudi pri Lilijaninem dobrotniku, pri avtomehaniku Miru Puglju z Vidma. »Golfa sem predelal za ženo, ki ima isto bolezen kot Flisarjeva, a ga žal ne more več uporabljati. Avto bi mi zgnil na dvorišču, zato sem ga raje za nizko ceno prodal nekomu, ki ga potrebuje. Res je, tudi registriral sem ga. Ja, kaj pa naj bi naredil, če gospa nima denarja? Težki časi so, vsi delamo za drobiž, pa še vsake toliko časa te kdo našpona in se za plačilo lahko samo obrišeš pod nosom,« je še povedal 52-letni Miro. |
Potem pa se je zgodil čudež. Njun znanec jima je predstavil avtomehanika, ki je za svojo ženo z multiplo sklerozo že predelal starega golfa, vendar ga potem zaradi napredovanja bolezni ni mogla uporabljati. Flisarjevima ga je prodal za tisoč evrov, s tem da je kar 800 evrov vložil v predelavo, osnovna cena je torej samo 200 evrov. Poleg tega je mehanik avto na svoje stroške registriral in jima dal možnost obročnega odplačevanja brez obresti.
»Vedeti morate, da midva z najinimi invalidskimi prihodki še do vrat banke komaj prideva, kaj šele da bi zaprosila za kredit, saj je to za naju nemogoče,« pripovedujeta zakonca Flisar. Avto pa nujno potrebujeta, avto je kot noge, je njuno življenje. Že samo do trgovine je za njiju mnogo predaleč, da bi hodila peš, kaj šele do zdravnika ali po katerih drugih nujnih opravkih.
Njegov zdravnik je bil umorjen
Triinštiridesetletna Lilijana je pred 13 leti obolela za multiplo sklerozo. Takrat je živela na Vrhniki in delala kot natakarica. Večkrat je začutila, da ji dreveni roka, kar ni je več ubogala in je šla večkrat kar po svoje. Od prvega obiska zdravnika je minilo eno leto, da so ji postavili diagnozo. Leta 2009 so ji popolnoma odpovedale noge. »Imam multiplo sklerozo z recidivno obliko, kar pomeni, da se ob tako imenovanem zagonu hudo poslabša, potem pa gre spet malce na bolje,« pripoveduje. Ko jo malo bolje pogledam v noge, vidim, da je kar bosa, brez nogavic. Nogavice jo motijo, mora čutiti tla, če ne lahko pade, razloži.
Sklad Ivana Krambergerja Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati zakoncema Flisar iz Male vasi, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Lilijano in Roberta, sklicna številka 7185. Odslej lahko pomagate tudi z sms-donacijami. Pošljite sms na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov. |
Tudi Robert je trajni invalid, stomist. Že 23 let ima napeljano stomo, vrečko, v katero izloča blato, oziroma irigator, ki ga čisti pri odvajanju, kar mu vzame vse dopoldne. Poleg tega ima še kronični prostatitis, in tega je zdravil pri urologu Luisu Guillermu Martinezu Bustamanteju, ki je nesrečno končal pod streli pacienta lani v Izoli.
»Ko sem slišal, kaj se mu je zgodilo, me je zelo prizadelo. Bil je namreč zelo dober in zavzet urolog, vedno je imel čas za pogovor in prijazne besede. Mene je dobesedno rešil, ko sem padel v komo in je zvečer poklical kolega iz Ljubljane na pomoč, da sta mi napeljala kateter naravnost v mehur. Takrat bi skoraj umrl, no, zdaj pa grem lahko po njegovi zaslugi vsaj normalno na vodo,« pripoveduje Robert v pristni štajerščini.
Pomoč pri odplačilu
Ker zaradi njunih bolezni in pičlih sredstev ne moreta normalno živeti, je njun edini luksuz psiček Riki, ki ga kar malo preveč razvajata, in njuno ustvarjanje. Lilijana je navdušena klekljarica, in kadar je le mogoče, se udeleži tečaja klekljanja pri Tanji Oblak, ki ji je to brezplačno omogočila in ji dala tudi pripomočke. Dela za dušo, pove, pa tudi za njene prste je to zelo dobro. Poleg tega sama naredi darila in praznične čestitke, da z njimi razveseli ljudi, ki jima pomagajo skozi življenje. Robert slika in riše ter piše v stari gotici na papirus. Že kot otrok si je želel postati slikar, vendar se je obrnilo tako, da je po poklicu mizar, a zaradi invalidnosti ne more delati.
»Še sreča, da imava drug drugega in da si pomagava. Pa da so na svetu še dobri ljudje, ki nama vedno znova dajejo vero v življenje,« povesta v en glas zakonca Flisar, ki bi bila zelo vesela, če bi jima lahko pomagali pri poplačilu dolga za njunega starega golfa.
»Bencin je za naju drag, zato morava zelo premisliti, do kam se lahko zapeljeva. Uporabljava ga samo za nujne opravke, prav nič drugega si ne moreva privoščiti. Še enajst obrokov morava poplačati najinemu dobremu avtomehaniku, ki nama ga je prodal, a teh tisoč evrov je za naju neizmerno veliko,« si ob slovesu zaželita Flisarjeva.
