Dež je namočil suha tla. Najvišje temperature zraka so segle malo čez 28 °C le na Primorskem. Količine dežja pa so bile prostorsko zelo raznolike.
Največ ga je padlo na območjih jugovzhodne Slovenije, na Notranjskem ter lokalno na Dolenjskem, Goričkem in Gorenjskem, lokalno celo več kot 100 mm (Črnomelj 136,6 mm, Ilirska Bistrica 119 mm).
V večjem delu osrednje Slovenije je bilo padavin med 40 in 70 mm, razlike pa so bile velike že na majhnih območjih (Ljubljana 49,5 mm, Letališče Jožeta Pučnika 19 mm).
Manj dežja, od 20 do 40 mm, je padlo v pasu Koroške, delu Gorenjske in mestoma na Štajerskem in Primorskem. Tudi na Obali in v slovenski Istri, kjer je bila v letošnjem poletju količina padavin izjemno nizka, so namerili med 30 in 50 mm dežja. Najmanj ga je padlo na območju Lendave in Murske Sobote, pod 20 mm.
| Napoved V četrtek bo pretežno jasno z nekaj jutranje megle. Postajalo bo vroče. Vremenski obeti od 27. avgusta do 1. septembraNad južno polovico Evrope bo vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Iznad Sredozemlja bo tudi k nam pritekal zelo topel zrak. Prevladovalo bo sončno vreme z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Najvišje dnevne temperature bodo v zadnjih dneh avgusta okoli 30 °C. |
Na Primorskem še vedno suša
Dež in ohladitev sta prispevala k zmanjšanju izhlapevanja rastlin. A vegetacijski vodni primanjkljaj na Obali je kljub dežju še vedno v klimatološki vrednosti ekstremne kmetijske suše.
Padavine so razmeroma dobro namočile vrhnji sloj tal v večjem delu osrednje in jugovzhodne Slovenije, v globljem sloju pa meritve kažejo, da se talni vodni rezervoar še ni zadovoljivo obnovil. V Prekmurju je bilo padavin premalo, zato voda v tleh še naprej ostaja rastlinam manj dostopna.
Koruza iz mlečne v voščeno zrelost
Z vodo znova preskrbljen površinski sloj tal je ugoden tudi za sajenje jesenskih zelenjadnic na prosto in zlasti za strniščne setve. Hmeljarji začenjajo obirati hmelj.
Koruza prehaja iz mlečne v voščeno zrelost. Na območjih, ki jih nista prizadeli suša in vročina, so koruzni posevki v dobrem stanju. Na plitvih in peščenih tleh, še posebno v Vipavski dolini in na Obali ter v slovenski Istri, pa kažejo značilno sliko prizadetosti po suši in vročinskem stresu.
Tudi v primorskem vinorodnem okolju že potekajo priprave na trgatev. Visoke temperature zraka v prvi polovici avgusta so pospešile zorenje, zato bo nekoliko zgodnejša kot običajno.
Obeti kažejo na suho in toplo vreme v drugi polovici naslednjega tedna, kar bo ugodno za prve trgatve in zorenje pridelkov.
Letos močno izhlapevanje
Po ohladitvi in dežju je čas obračuna z letošnjo vročino, ki je povzročila izjemno visoko izhlapevanje. Do 20. avgusta je bilo povsod nadpovprečno število dni z visokim izhlapevanjem tj. dnevi, ko je izhlapelo več kot 5 litrov vode na kvadratni meter.
Največji odklon od povprečja 1971–2000 je bil na Goriškem, kjer je bilo od maja do 20. avgusta 63 takih dni, kar je 36 več, kot jih je običajno do konca avgusta. V Murski Soboti in Celju je bilo takih dni 23.
Iz tega lahko sklepamo, da so rastline povsod potrebovale nadpovprečno veliko vode za normalen pridelek.
25. avgust 2011
Neusmiljena vročina v večjem delu države se je nadaljevala. V Metliki se je živo srebro povzpelo do 36,6 °C, v Ljubljani in Kočevju so namerili 35,9 °C in celo v Babnem Polju 33,2 °C.
Kaj postorimo avgusta
Po suši zelo prizadeto koruzo čim prej siliramo, ker ima manjšo energetsko vrednost in ne raste več.
