Medvedja slina tekla 
po Janezu

RETJE – Za Janeza Starca iz Retij v občini Loški Potok je bil običajen dan. Proti večeru, okoli šeste ure, se je z avtom namenil do živine, ki jo ima kakšen kilometer stran od raztresenih hiš, ki sestavljajo vas Retje. Žena je počakala v avtu, on pa je nameraval iz skednja vzeti količke, da bi jih odpeljal s seboj na pašnik, kjer ima štiri konje in deset krav. »Vrata niso bila povsem zaprta, a si nisem mislil nič posebnega,« razloži vitalni upokojenec. Toda ko je stopil v skedenj, je zagledal medveda, očitno ga je presenetil v spanju. Takoj se je obrnil, skočil ven ter zaprl vrata. A ni bil dovolj hiter, da bi jih lahko do konca zaprl, saj je medved v režo drsnih vrat potisnil gobec in obe taci s kremplji. »Medvedja slina je letela vame, ampak nisem popustil. Tako sem tiščal vrata, da si ne morete misliti,« Starc opisuje grozljivo doživetje.

Kdo bo koga?

In sta se dajala, kateri bo močnejši: upokojenec je vrata zapiral, medved pa jih je hotel odpreti. »Žena je ostala v avtu in kričala 'Pomagajte! Pomagajte!', meni pa, naj pustim vrata in naj se spravim v avto. Ampak če bi jih spustil, bi bilo konec z mano, ker je bil medved tik ob meni. Gledala sva se iz oči v oči,« razloži moški, zadovoljen, da je bil v tako kritičnih razmerah popolnoma priseben. Koliko časa sta merila moči na vratih, ni jasno. »Mimo je prišla ženska s kolesom in sem ji zaklical, naj mi pomaga, pa je pogledala, kaj se dogaja, zakričala in jo ucvrla tako, da je kolo kar vlekla za sabo,« pravi Starc. Potem pa je medved le obupal. Po sopenju, renčanju in praskanju je iz reže umaknil glavo in kremplje ter se umaknil od vrat.

»Pravijo, da ni bil odrasel medved, ampak mladič,« razloži Starc, »toda ko se je postavil na noge, je bil tako velik kot jaz. Verjetno je imel od 80 do sto kilogramov, kar za koga morda ni veliko, a ko ga takole vidiš …«

Potem je medved v skorajda praznem skednju splezal v višino, na gredo. »Čez čas sem odprl vrata in pogledal, kje je,« razloži Janez Starc. Vrata je pustil odprta, da bi kosmatinec lahko zapustil skedenj, a je ostal na varnem, pod streho. Potem je odbil eno od desk in se zvlekel na streho, tacal je po slemenu pa po eni in drugi strani strehe … »Ob enajsti uri zvečer sem šel domov, pa je bil še vedno na strehi skednja,« razloži Starc, ki tudi ne ve, do kdaj so tam blizu ostali firbci, ki so spremljali to nekajurno dogajanje. Za nekaj časa se je tam ustavil celo avtobus, ki se je peljal mimo …

Srečanj z medvedi je preveč

Medved, ki so mu nekateri zaradi hoje po strehi nadeli ime Medo krovec, je skedenj verjetno obiskal že pred srečanjem z Janezom Starcem. Tam ga je našel 80-letni Stane Modic, ki se je hotel pred dnevi umakniti v skedenj pred nevihto: »Vrata so bile priprta in sem ga zagledal, kosmatinca, v skednju. In sem seveda vedril pod smreko.« Je redni sprehajalec, ki vsak dan prehodi osem kilometrov. Letos je kosmatinca srečal šestkrat, lani trikrat: »Medvedov je vedno več. Gledali smo se tudi na tri metre, ko se je le prevalil s ceste.« Ali pa jih lahko v teh krajih, razloži, opazuješ kar s kuhinjskega okna, kot sta to počela z ženo pred nekaj dnevi.

Pa ne le to. V Loškem Potoku medvede, ki se v kulturni krajini očitno počutijo odlično, odganjajo tudi s poleni. To je pred kratkim naredil Janez Starc: »Medved je bil tu, ob skednju, in se sploh ni dal motiti. V gozd se je odpravil šele potem, ko sem vanj vrgel drugo poleno.« Za ljudi v krajih, kjer je teh živali veliko, pa to ni zabava, pojasnjuje Starc: »Problem je v tem, da jih je preveč. Pa nimam nič proti njim – a vendar nimajo kaj početi tam, kjer živijo ljudje.«

Včasih so jih zadrževali v gozdu z mrhovišči, opozarjata sogovornika: »Zdaj pa v teh krajih večkrat vidimo medvede kot srne! Mi smo se navadili živeti z njimi, a to ni prav. Preveč smo tiho. Problem pa ostaja oziroma se razmere slabšajo.« Težava je tudi v tem, da to problematiko urejajo v Ljubljani, kjer dejanskih razmer sploh ne poznajo, pravi Starc: »V Ljubljani nimajo pojma, kako je živeti tu. Tukaj se ljudje, ki se še upajo sprehajati, srečujejo z medvedi na nekaj metrov. A to ni prav. Medved je zver in nima kaj iskati v vaseh!«