Medved ugriznil jamarja v roko

KOČEVJE – Ko sta se pred dnevi jamarja, v javnosti se ne želita izpostavljati, odpravila v Kočevski rog, si najbrž nista niti predstavljala, da bosta doživela bližnje srečanje s kosmatincem, še manj, da ju bo ta pričakal v eni od kratkih kraških jam. A prav tam, v »kamrici« na koncu meter globokega in prav toliko širokega lijaka, sta prijatelja naletela na medvedov brlog. »Zanimivo je, da vonja po živali v jami nisem čutil. Tudi stopinj pred vhodom ali v notranjosti nisva opazila. V tem času naj ne bi bili več v brlogu, kajne,« je v svojem zapisu razmišljal eden od jamarjev, za katerega bi se izlet na lep sončen dan lahko končal tudi tragično. Ko se je namenil jamo izmeriti in se je zato znova približal lijaku, se je iz kamrice pognal medved. S široko odprtim gobcem in ob močnem rjovenju je skočil nanj, ga ugriznil v roko, nato pa pobegnil.

Kričanje prestrašilo žival

»Kričanje je najbrž prestrašilo ubogo živalco, da je zbežala, sicer ne vem, kaj bi bilo,« nadaljuje nesrečnik, ki mu je medved v levi nadlakti pustil kar globok odtis zob, da je bila brisača, s katero si je poskušal zaustaviti krvavitev, pošteno krvava. »Jama po obliki nikakor ni podobna medvedjemu brlogu, saj je močno izpostavljena zunanji temperaturi. Zaradi odprtega značaja nisem niti pomislil, da bi to lahko bil brlog,« v zapisu na spletni strani novomeškega jamarskega kluba dodaja poškodovani, ki je prepričan, da se v jamo ni podal nepremišljeno ali brezglavo, saj v medvedje brloge ne bi lezel »niti pod razno«. Nevarnost je torej treba pričakovati tudi tam, kjer smo prepričani, da je ni, sploh na Kočevskem, znanem bivališču rjavih kosmatincev. Zakaj je bil medved na topel aprilski dan v brlogu, se sprašuje tudi izkušeni jamar, ki česa podobnega, da bi iz kakšne kraške jame skočil medved, v svoji 40-letni karieri še ni doživel. »Mogoče še ni končal zimskega spanca ali se je ob še vedno mrzlih nočeh vračal v brlog, če je šlo za medvedko, lahko da je imela v brlogu mladiče,« je po napadu premleval jamar, na kmetijskem ministrstvu pa opozarjajo, da kosmatinci, ki hlačajo po naših gozdovih, pozimi ne spijo tako trdno kot sibirski, ruski ali skandinavski. »Njihovo zimsko spanje je bolj občasno pretrgan dremež in zlasti v lepem suhem zimskem vremenu radi zapustijo brlog,« dodajajo. Prav lahko, da sta jamarja zmotila njegov dremež in ga nenamerno prestrašila, zaradi česar se je odzval napadalno.

Medvedi so sicer, kot radi opozarjajo na okoljskem ministrstvu, za človeka nenevarni in se pred njim raje umaknejo. Nevarne so lahko samo ranjene živali in mati z mladiči pa tudi tisti, ki jih presenetimo in se jim, ko tega ne pričakujejo, preveč približamo, kar pa se težko zgodi, saj izjemno dobro slišijo in še bolje vohajo. Največkrat se zgodi, da medvedka napade človeka, ki se nenadoma znajde sredi njene družine, med njo in mladiči, saj želi zaščititi podmladek. Jamarjevo ugibanje, ali sta s prijateljem morda srečala medvedko z mladiči, je torej povsem primerno, saj se rjave kepice skotijo prav pozimi, januarja in februarja. A če bi bili v kamrici res tudi mladiči, se najbrž ne bi tako hitro prestrašila vsiljivcev in zbežala, ampak bi bil napad veliko hujši.