KRANJ – »Z žalostjo vam sporočam, da je Srečko poginil po nesrečnem spopadu z odraslim medvedom v gozdu,« je konec življenjske poti kosmatinca, ki je lani spomladi raznežil slovensko javnost, opisala Livia Cimpoeru iz romunske podružnice mednarodne organizacije Štiri tačke.
Spopad medvedov
Iz Romunije, kjer je Srečko v zavetišču za osirotele medvedke živel od konca lanskega junija, so nam posredovali še uradno obvestilo o tem, kako je kosmatinec poginil. »Srečko je prehodil nenavadno dolgo pot od kraja, kjer se je sicer zadrževal, do mesta, kjer je srečal odraslega medveda. Kot je običajno za rjave medvede, je divja žival v Srečku videla vsiljivca in odrasel medved se je ob prihodu mladega prišleka začel braniti. Sodelavci zavetišča za osirotele medvede so Srečkovo truplo našli v okoliških gozdovih,« so zapisali v organizaciji Štiri tačke.
Dodali so: »Dogodek nas je pretresel. A hkrati se zavedamo, da je to del naravnega procesa rjavih medvedov. Številne znanstvene raziskave ugotavljajo, da odrasli samci ubijejo od 20 do 50 odstotkov kosmatincev, starih do dve leti.« Srečko bi bil zdaj star ravno slabi dve leti.
| Zvezda facebooka Na družabnem omrežju facebook so lani odprli uradno stran, namenjeno medvedu Srečku. Na njej je (imel) zbranih skoraj tri tisoč prijateljev z vsega sveta. V preteklem letu in pol je spodbuda k medvedku prek družabnega omrežja prihajala iz domovine, s Hrvaškega, iz Italije in Nemčije, a tudi iz Združenih držav Amerike, Urugvaja in še od kod. Njegovi prijatelji so skorajda vsako objavo Srečkove fotografije (izjema so tiste podobe, na katerih medvedek zre izza rešetk) pospremili z všečki in vzdihi »Joj, kako je srčkan!« Vest o medvedkovi smrti jih do včeraj ni dosegla. |
V organizaciji Štiri tačke so še dodali, da so srečni, ker so slovenskemu medvedu, ki je v romunskem zavetišču bival dobro leto, omogočili vsaj delček življenja v divjini: »In čeprav je mnogo prezgodaj poginil, smo prepričani, da je postopek rehabilitacije mladega medveda mnogo boljši od življenja v ujetništvu.« Kot je že pred časom pojasnil Richard Stern iz organizacije Štiri tačke, so želeli Srečka v Romuniji pred vrnitvijo v divjino odvaditi navezanosti na ljudi, saj bi sicer lahko »nenehno hodil v bližino naselij, kar bi bilo lahko nevarno za ljudi in zanj«.
Medvedek, ki je že julija poginil v Romuniji, vest o njegovem koncu pa je v Slovenijo potovala dolgo, je bil doma v gozdovih nad Poljansko dolino. Lani spomladi se je zatekel k Logarjevim v Podvrh, kjer je pil mleko pri kravah, se igral s psički in se, ko se je pojavil v časopisih in na televiziji, brž prikupil slovenski javnosti. Nato so le nekaj kilogramov težko kosmato kepico Logarjevim odvzeli in Srečka, ki ste mu ime izbrali prav bralci Slovenskih novic, iz Poljanske doline odpeljali v zavetišče za divje živali na Muti. Od tam je skrivnostno izginil. Našli so ga na območju Kočevske Reke.
| Logar nič ne ve o sodišču Danes popoldne Matevža Logarja pričakujejo na kranjskem sodišču. Obtožnica ga bremeni žaljive obdolžitve. »O tem, da bi bil vabljen na sodišče, ne vem nič, saj nisem dobil nikakršne pošte,« je včeraj dejal Matevž Logar in na vprašanje, glede česa bi ga utegnili pričakovati na sodišču, dejal, da gre verjetno za dogajanje na Muti pred letom in pol. Konec lanskega leta je Matevž Logar dejal, da bi na pomlad nemara lahko obiskal Srečka v Romuniji: »Ne, to nam ni uspelo, preveč dela imamo.« Tudi na domačiji Pr' Jelovčan do včeraj niso vedeli, da je Srečko poleti poginil, na novico pa se je Matevž Logar odzval dvomljivo: »Verjamem, da ni kar tako poginil. Medved da ga je pokončal? Kaj pa vem, če je to res, če ni bil tak na dveh nogah ...« |
Navajanje na divjino
Po dobrih dveh mesecih, kolikor jih je preživel v središču pozornosti slovenske javnosti, so Srečka junija lani odpeljali 1300 kilometrov daleč, v romunsko zavetišče za osirotele medvedke. »Takšna namestitev je bila nujna, ker je kosmatinca našla slovenska družina in začela zanj skrbeti. Ker pa slovenski zakoni zasebnikom prepovedujejo, da bi imeli doma divje živali, so mladička odvzeli in ga predali nam, da bi poskrbeli za rehabilitacijo in ga privadili na bivanje v divjini,« so o Srečkovi poti na tuje pojasnili v organizaciji Štiri tačke. Kot so dodali, je Srečko v zavetišču, urejenem v romunski pokrajini Harghita, »dobro napredoval, rastel in se vse bolj primerno vedel. Skupaj z drugimi medvedjimi mladiči se je učil, kako je treba v divjini iskati hrano, kako medvedi plezajo po drevesih ali si skopljejo prezimovališče.« Po navadi si medvedje, potem ko v zavetišču preživijo eno leto, začnejo sami iskati pot v divjino, so pojasnili pri Štirih tačkah: »Živali začnejo, med tako imenovano mehko metodo spuščanja na prostost, raziskovati okoliška območja. Po navadi mladi medvedje ne gredo predaleč in se tudi hitro vrnejo, ker se v tem obdobju še močno zanašajo na njim znane stvari, v divjini bodisi na mamo, v zavetišču pa na njim znani gozd. Medvede, ki se odpravijo na tak pohod, spremljamo prek odajnika na ovratnicah,« so o običajni, ne prav dolgi poti kosmatinca, ki pa je našega Srečka zanesla predaleč in v smrt, še pojasnili pri mednarodni organizaciji Štiri tačke.
V Romuniji so ga želeli naučiti, da ljudje, na katere se je pri Logarjevih menda preveč navadil, niso njegovi prijatelji. A na koncu se je na žalost izkazalo, da Srečkovi prijatelji niso bili niti medvedje ...
