SEŽANA – Lansko deževje je čebelarjem prineslo slabo letino, na Krasu toliko bolj, saj je tamkajšnja sezona medenja zaradi burje omejena na vsega od dva do tri dni. Letošnje si ne upa napovedati nihče, a večje skrbi kot dež na Krasu povzroča medved. Ta zver je pustošila že po več krajih Primorske, saj je lomila panje od Senožeč in Dolenje vasi do Rodika in celo Lozic v Vipavski dolini. Nedavno je obiskal še premične panje priznanega kraškega čebelarja Ivana Atelška, nameščeni so bili v Vremski dolini, le 300 metrov od prvih stanovanjskih hiš vasice Dolnje Vreme.
Nič ga ni ustavilo
»Čebelnjake imam ograjene z električnim pastirjem in opremljene z zvočnimi napravami, ki začno oddajati visokofrekvenčne zvoke, takoj ko zaznajo premikanje večje osebe. Poleg tega se takrat vklopijo še svetlobnimi efekti. A vse to ni ustavilo medveda na njegovem uničujočem pohodu,« med popravilom tistih nekaj panjev, ki so vredni obnove, pove Ivan.
Medved je prejšnji teden obiskal dva njegova čebelnjaka in se prav občudovanjavredno izognil električnemu pastirju: »Ni prijel za vrvico, temveč je z nogo pritisnil na jekleni nosilec, ga do tal upognil ter šel čez. Ustavili ga niso niti navzgor obrnjeni žeblji, ki sem jih postavil okrog čebelnjaka, dejansko ne pomaga prav nič,« doda Ivan.
Popolnoma mu je uničil 10 panjev: »S kremplji je zamahnil po njih, dokler jih ni vrgel po tleh, in vsebino pojedel. Najbolj mu gre v slast zalega, to so ličinke mladih čebel, zanj so beljakovinska poslastica. Uničil je deset čebeljih družin, kar pomeni, da bomo letos pridelali najmanj 300–400 kilogramov medu manj. Namesto da bi imel spomladi panje in čebelje družine na vrhuncu moči, bom šele ustvarjal družine, ne bo donosov. Ocenjena škoda presega pet tisoč evrov,« pojasni. Sosednji panji so nepoškodovani, ker jih je Ivan naredil drugače: uporabil je svoje znanje in inovativnost ter postavil konstrukcijo, ki ji medved ni kos, za nov premični čebelnjak pa bo uporabil popolnoma nov sistem s fasado iz karbonskih vlaken, ki jih medved ne more zagrabiti. A to seveda pomeni večji strošek.
Država si je umila roke
Za odškodnino, ki jo je dolžna država izplačati ob napadih zveri, se lahko obriše pod nosom. »Obveščamo vas, da je bil zaradi omejitve porabe proračunskih sredstev sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015, na podlagi katerega so bila na proračunski postavki nadomestila in odškodnine ukinjena finančna sredstva, zato agencija odškodnin za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, do nadaljnjega ne more izplačevati,« so z dopisom sporočili z Agencije RS za okolje.
Navajajo še, da bodo izplačevanje nadaljevali po pridobitvi proračunskih sredstev po vrstnem redu prispelih upravičenih vlog. To je hud udarec za čebelarje, pravi 69-letni Ivan in ostro dodaja: »Jaz nimam toliko denarja, da bi mi pet tisočakov pomenilo drobiž! S tem dopisom pa mi agencija sporoča, da mi ne bodo povrnili škode. Takole ministrstvo rešuje probleme, preprosto sporočijo, da ni denarja in ne bo plačano. Jaz pa imam stroške, jaz naj futram medveda, zato da ga bo Evropa imela. Država ima denar, da plačuje določene subvencije kmetom, da ne kmetujejo! Čebelarji, ki delamo in imamo škodo, pa nismo deležni niti tistega, kar nam pripada, ker so oni medveda zaščitili, ne mi! Če plačuje kmetom, da ne sejejo, da ne orjejo, da so polja prazna, da opuščajo vinograde, zakaj država ne plača škode, ki jo je ona povzročila?«
Ivan pojasni, da je država sprejela direktivo EU, po kateri mora Slovenija zagotavljati najmanj 500 osebkov medveda na našem območju, ti pa so namesto v gozdovih prisotni še drugod. »Na Krasu nikoli ni bilo medveda, pred stoletji nihče ne pomni, da bi bil tukaj, pojavlja se v zadnjih letih, najprej zaradi balkanskih vojn, nato po žledolomu, ki je v velikih gozdovih povzročil nemir. Težava je tudi hrana, ki jo je v bližini naselij veliko, zakonsko pa so prepovedali mrhovišča, ki so jih zadrževala v notranjosti gozdov,« pojasni.
Rešitev v boljši zaščiti
Andrej Sila, ki je na sežanski območni enoti zavoda za gozdove pristojen za divjad in škodo, ki jo ta povzroča, je pojasnil, da višina škode v letošnjem letu ni nič drugačna kot lani. V zadnjem obdobju so odstrelili pet medvedov, dva sta poginila v prometnih nesrečah. Pritrjuje pa ugotovitvam Atelška, da je povečana populacija medveda na Krasu tudi zaradi lanskega žledu in posledično podrtih dreves, ki medvedu onemogočajo normalno bivanje. »Medvedu so v jesenskem času zanimivi Brkini zaradi sadja, v spomladanskem pa med. Poleg tega pa so za povečanje njegovih obiskov v bližini naselij krivi ljudje, saj jih privabljamo z ostanki hrane v smeteh in okolici, pa še topla primorska pokrajina se je v zadnjih petdesetih letih intenzivno zarasla, ponekod se je gozd povečal tudi za osemdeset odstotkov.«
Dodaja, da jih bomo težko navadili na naše življenje, bolj se bomo morali mi prilagoditi njim. »Bolj pomembno se mi zdi dejstvo, da bi morala država pristopiti k sofinanciranju zaščitnih ukrepov proti zverem. Medveda bomo težko odvadili jesti, boljše je, da mu preprečimo obisk čebelnjakov,« pove Sila.
Čebelar Ivan Atelšek pa se sprašuje: »Kam naj peljemo čebele? Naselja in njihova okolica so vedno bolj onesnaženi, zato čebele ne morejo nabirati zdravega medu. Ostane nam okolica gozdov, tam je pa medved!«
