Medved pobija 
ovce in krave, bojijo 
se pa medvedke

RIBČEV LAZ – Planina Storeča ravan je umeščena na poti iz Ribčevega Laza ob Bohinjskem jezeru do znanega smučišča Vogel. Precej spodoben gorniški vzpon, pot je čez poletje zelo obljudena, vodi čez ob planini do prej omenjenega smučišča ali na Suho planino. Kot da bi stopil v prvobitno divjino, nizal korake po območjih, kjer se le ob poletnem turističnem vrvežu zasliši kakšen človeški vzklik, drugače so ceste in poti tam gor osamljene in puste in jih poznajo le posvečeni domačini. Prav planinski popotniki pa so v petek zvečer na osamljeni Storeči ravni tik ob poti naleteli na razmesarjeno drobnico. Na kraju, kjer drobnici in divjim živalim nastavijo sol, so ležali ostanki treh ovc. Ena je bila že dodobra oglodana do kosti, drugi je manjkala glava, ki jo je šapa odbila z enim samim zamahom in se je odkotalila dol po bregu, tretja je skoraj nepoškodovana ležala zarinjena pod korenine večjega panja. Ali je želela v smrtnem strahu najti zavetje pod koreninami ali pa jo je tja zvlekel medved, ki se je namenil še nekaj časa sladkati z mrhovino, ni moč ugotoviti.

»Sledi so v obilnem deževju izginile, a se po načinu napada očitno opazi, da gre za medvedovo delo,« so nam povedali lovski prijatelji in dodali: »Pred dvema tednoma je že potolkel eno kravo na planini Polana. Zagotovo gre za isto žival, odraslega samca, ki naj bi štel okoli petnajst let in je težak do dvesto kilogramov.« Taka mrcina, ko se vzpne na zadnji taci, doseže zavidljivo višino okoli dva metra in pol. Pred desetletjem sta se na tem predelu dva samca dajala med seboj za prevlado na območju in po sledeh na smrekah so lovci ugotavljali, da je eden od njiju precej velik. »Ta medved se je potem nekako ustalil na našem predelu, čeprav jo sredi največjega poletja rad ucvirna na Primorsko, potem se ob koncu julija vrne na našo stran. To sklepamo le po sledeh, ker nima ovratnice za satelitsko spremljanje.« Slišali smo še, da so ga že parkrat srečali, pa tudi kakšnega preveč pogumnega lovskega psa je medo s svojim močnim in natančnim udarcem že spravil k pameti, tako da je ta potem ali končal pod milostno kroglo ali pa je do konca dni šepal naokoli. Strokovnjaki s področja lovstva so prepričani, da ta odrasli samec za človeka ni nevaren: »Večja težava zna nastati na območju Podrte gore, saj smo tam naleteli na medvedko z dvema mladičema. To pa je res nevarno za človeka, ki se jim preveč približa. Medvedka v strahu za mladiče ne pozna milosti.«

Pri Rožičevih v Ribčevem Lazu imajo lovstvo v genih in tudi medveda že dobro poznajo: »V hribih, gor nad gozdno mejo, imam okoli osemdeset koz in te dni je tudi nad njih že šel, so čisto izgubljene,« pove Boris Rožič, ki je imel težave z medvedom že pred nekaj leti. Njegova čreda drobnice se zadržuje od Rodice vse do Podrte gore in tudi na Storeči ravni so. »Ampak se mi zdi, da take traparije dela mlad medved, do pet ali šest let starosti. Dvomim, da bi se star kar tako spustil med ovce. Vendar sem iz izkušenj spoznal, da se medved, ko enkrat začuti kri, te navadi in nikoli ne preneha napadati živali. No, kdo pa ne bi pojedel à la carte ponudbe, saj je gor v planinah okoli osemdeset koz, šestdeset govedi in čez sto petdeset ovac? Meni recimo precej kozjih mladičev požrejo plenilci, od lisice do krokarjev, tudi šakal je bil že vmes, pa lahko da tudi medved kakšnega pobije.«