Medved na Voglu pokončal vsiljivca

BLED – Letos so se po bohinjskem koncu že držali za glavo, ko je medvedja zver šla nad čebelnjake. Jih je kosmatinec tolkel, vlekel iz ohišij panje, razbijal satovje in žrl med ter čebeljo zalego. Spomladi smo skoraj vsak teden pisali o razdejanju okoli Bohinjskega jezera, Boris Rožič, ki je bil poveljnik civilne zaščite v Bohinju, osebno pa se ukvarja tudi s čebelarjenjem in rejo drobnice, nam je tedaj razlagal: »Trikrat so padli moji čebelnjaki, predlani mi je medved poklal ducat glav drobnice, in upravičeno sem jezen.« 
Rožičev iz Ribčevega Laza, ki je hkrati tudi lovec, je še razkril: »Sam sem študiral medveda. Imam prakso 46 let dela na področju lovstva. Ta isti medved, ki gre nad naše čebelnjake in je lani klal drobnico, je mlajši. Vemo, da je na našem območju več medvedov, toda stari kosmatinec Pod Suho pa tisti pod Triglavom, ta dva ne delata škode, pa sta že par let pri nas. Mlajše medvede starejši vržejo z območja, saj ne pustijo, da bi tacali po njihovem.« Poznavalec je imel še kako prav. Konec tedna so namreč na Voglu ob smučarski progi proti vrhu Orlove glave našli medvedje truplo. Očitno je bilo, da sta se srečala dva in se zravsala na življenje in smrt. Mlajši je potegnil kratko.

Iz uprave Triglavskega narodnega parka (TNP), kamor spada tudi Vogel, so nam uradno potrdili: »Verjetno sta se res spopadla dva medveda, vendar ali je eden pokončal drugega, bo pokazal šele patološki izvid, ki ga bodo opravili na veterinarski fakulteti in nato podali oceno, zakaj je medved poginil. Dogodek se je zgodil med petkom in soboto, ponoči na 23. julij.« 
Tega, da bi večji in starejši medved pobil mlajšega, ne morejo potrditi: »Tega ne vemo, lahko je bil večji in starejši medved, vendar so to zgolj domneve. Kako se je to zgodilo, ne vemo.« 
Tina Markun iz uprave TNP nam je povedala, da se je to na območju parka zgodilo prvič: »To je pravzaprav velika redkost, ne samo v Triglavskem narodnem parku, ampak tudi na splošno.« Povedala je še, da je postopek ob najdbi živalskih posmrtnih ostankov enak po celotni državi: »Obvesti se Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je pristojen in pooblaščen za pregledovanje odvzetih osebkov velikih zveri, in lovskega inšpektorja. ZGS opravi pregled in vse potrebne meritve, poginula žival gre največkrat na patološki pregled na veterinarsko fakulteto na Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele.«

Človek niti ne ve, da je bil blizu

Po uradnih ocenah je na območju TNP od pet do deset kosmatincev; nekateri stalno prebivajo na območju parka, nekateri ga obiščejo občasno, nekateri ga zgolj prečkajo. V poletnih mesecih, ko je gorniška in pohodna sezona na vrhuncu, po planinah se pase govedo in drobnica, je precej živahno, človek lahko sreča zver, in kot pojasnjujejo v Triglavskem narodnem parku, je medved lahko nevaren v izjemnih primerih. 
Med lovskimi izvedenci smo slišali, da napade človeka takoj in brez zadržkov samo, če se mu oseba tako tesno približa, da prekorači določeno razdaljo, ki ji pravimo kritična tolerančna razdalja: »To je tista najmanjša razdalja, do katere vse obrambe sposobne divje živali, in medved je nedvomno med najsposobnejšimi, še trpijo bližanje resničnega ali domnevnega napadalca, ne da bi se pognale nadenj. Ko človek prekorači mejo kritične tolerančne razdalje, se medved počuti tako skrajno ogroženega, da si ne upa več zbežati pred nevarnostjo, ampak vidi edino možno rešitev v obrambi z napadom. Enako ravna medvedka, če resnični ali domnevni napadalec prekorači kritično tolerančno razdaljo pri približevanju njenemu mladiču. Še posebno nevarno se je nepričakovano pojaviti med njo in mladičem.« 
Če medved in tudi medvedka z mladiči zaznata bližanje človeka na primerni razdalji, se bosta srečanju izognila s hitrim in tihim odhodom. Človek niti ne ve, da je bil v bližini medveda. Vrag pa je, če medved zazna osebo šele, ko se je ta že močno približala kritični tolerančni razdalji. Včasih ga poskuša odvrniti od nadaljnjega približevanja s posebnim zastraševalnim nastopom. Namen takega napada je resničnega ali domnevnega napadalca tako prestrašiti, da se raje umakne, kot da bi nadaljeval bližanje. Ljudje, ki pripovedujejo, kako so nepoškodovani ušli napadu medveda oziroma medvedke z mladiči, so doživeli takšen navidezni, in ne dejanski napad. Pravemu namreč ni mogoče uiti. Vsaj ne brez resnejših posledic.