KOSTEL, IDRIJA – Medvedov je vse več, zato se približujejo naseljem, lomastijo okoli kozolcev, trgajo bale in stikajo po smetnjakih za hrano. Ko se 200-kilogramska zverina nasloni na plastični smetnjak, ga za šalo prevrne, raztrga, zdrobi in smeti drugo jutro obležijo vsenaokrog.
Tako je že oktobra lani kosmatinec redno obiskoval smetnjake v Mrzli Rupi na Vojskem pri Idriji. Domačini so zato poklicali ekipo strokovnjakov Life Dinalp Bear, ki proučujejo medveda v Sloveniji in razvijajo strategijo sobivanja te zveri s človekom.
Kot nam je povedal Rok Černe z zavoda za gozdove, so v bližini nastavili kamero, in glej ga, zlomka, že po nekaj nočeh je prihlačal kosmatinec in se spravil nad zabojnike. Bilo je kot v risanki: medved je prilomastil, se postavil na zadnji nogi in tolkel po kanti ter jo prevrnil. Nato se je lotil drugega zabojnika.
Še večje težave z razposajenimi kosmatinci pa imajo na območju občine Kostel ob Kolpi, kjer se prebivalci že bojijo pomladi, ko se bodo zveri prebudile iz zimskega spanja.
»Pri nas ne hodimo naokoli na sprehod, otroke v šolo vozimo. Medveda zlahka srečaš na glavni cesti, imamo pravi safari,« nam je povedala Nežika Zdravič, vodja režijskega obrata na občini Kostel v vasi Vas pri Fari.
Medved v klet, jeleni na bobovce
»Z medvedi imamo težave že desetletje in dlje, od leta 2008 sistematično beležimo število prevrnjenih zabojnikov. Najhuje je na območju Kostela, Sel, Zapuž, Rajšel in Podsten, sicer so medvedje povsod.«
Vesna Krese iz Rajšel, kjer živi z možem Andrejem, ima doma celo zbirko fotografij prevrnjenih smetnjakov in raztresenih odpadkov.
Da bi se zavarovala pred medvedi, je svoj zabojnik spravila in zaklenila v zidano klet ob cesti. A so kosmatinca zasrbeli kremplji in je tolkel po lesenih vratih, jih razbil in prišel do smetnjaka, nato pa še tega prevrnil in odpadke raztresel vsenaokoli.
srečaš na glavni cesti, imamo pravi safari.
»Največ težav imamo jeseni, ko je zrelo sadje in medvedi hodijo naokoli. Smetnjake je obiskal tako rekoč vsak teden. Najprej smo pospravljali sami, zdaj pa kličemo na občino, naj pošljejo komunalne delavce, da pospravijo nered, nismo več zmogli.«
Županja občine Kostel Lili Butina meni, da so se stvari preveč zapletle: »Ljudje na podeželju sicer znamo živeti z divjino, z živalmi. Sodelujemo z lovci in gozdarji, izobražujemo otroke, kako naj glasno hodijo po gozdu, ropotajo s palicami in podobno. Pa vendarle je nekje meja.«
Da ne bo pomote, županja Butinova, po poklicu diplomirana medicinska sestra, je previjala možakarja, ki ga je pred 15 leti napadel medved in mu raztrgal obraz.
»Povsem jasno mi je, kaj se lahko zgodi, če srečamo medveda. Sama sem jih srečala ničkolikokrat, tudi na nekaj metrov, ne bojim se jih. Nekega dne sem tekla in naletela nanj, lenobno je zamrmral, gledala sem ga in čakala, ali se bo postavil na zadnje noge ali bo hlastnil po meni, pa se je 150-kilogramska gmota leno obrnila in odhlačala.«
Medvede ima še vedno rada: »Tako kot naravo, ampak izgubiš voljo, če ti divjad poje vse, kar posadiš. Doma imam vrt in sadovnjak, ograjen z meter in pol visoko ograjo pastirjem. Pa so jeleni preskočili tudi to in pojedli moje bobovce.«
Medovarni boksi
Medved se v Sloveniji širi na območja, kjer ga še pred 20 leti ni bilo. Njihovo število se je s 300 leta 1990 do danes povzpelo na približno 500.
Strokovnjaki priznavajo, da sta škoda in zahajanje medvedov v bližino naselij osnova za konflikte. Zmanjšanje teh je eden od osrednjih ciljev projekta Life Dinalp Bear, kjer denimo za ovce predlagajo električne ograje, za smetnjake pa posebne medovarne bokse, kamor lahko zapremo zabojnike.
Kot je povedal Černe, so v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi za zdaj določili pet vročih točk, kjer bodo spomladi razdelili in postavili medovarne smetnjake/kompostnike. To so: vas Rakitna, južni del občine Ig, v vaseh v občinah Sodražica in Ribnica, v Ogradah v občini Loška dolina in v občini Kostel.
Razdelili bodo 50 elektroograj, 119 medovarnih smetnjakov in 100 medovarnih kompostnikov na območjih pogostih konfliktov.
Kot nam je povedala Zdravičeva, bodo v Kostelu postavili 15 medovarnih boksov za zabojnike: »Platoji so že pripravljeni. Čakamo, da se otopli.«
Morda bo to medvede odvrnilo od smetnjakov in bodo ostali v gozdu.
»Kljub temu se je treba zavedati, da bodo utečene medvedje poti ostale. Domačini vemo, kje in kdaj hodijo, kje prečkajo cesto, problem so poleti turisti, ki jih poskušamo navaditi, naj ostankov hrane s piknikov ne mečejo v smetnjake, ker medo to zavoha na daleč in pride,« poudarja županja Butinova.
Ljudje odhajajo
Za Mrzlo Rupo v projektu niso predvideli medovarnega boksa za smetnjake: »A se bomo potrudili, če bo ostalo kaj denarja, bomo kakšnega postavili tudi tam.«
In kmalu se bo pokazalo, ali je strategija uspešna.
Občina Kostel meri dobrih 56 kvadratnih kilometrov in ima 54 vasi in 16 zaselkov, kjer v 283 gospodinjstvih stalno živi 700 prebivalcev. Brezposelnost je 16-odstotna, večina se jih vozi na delo v Kočevje, po besedah Zdravičeve velik delež tudi dlje, celo v Ljubljano. V večji vasi Fari, kjer je med drugim šola, nimajo niti trgovine: »Nakupovat hodimo v Kočevje. Ena manjša trgovina je na Brodu na Kolpi na Hrvaškem, a je draga.«
Eden od redkih, ki ostajajo v Kostelu, je ovčjerejec Gregor Skender, ki počasi za očetom prevzema kmetijo in redi 240 ovac in 30 koz: »Medvedi prevračajo smetnjake, to je problem. Zaradi velike investicije v ograjo in osmih pastirskih psov, ki odganjajo volkove in medvede, smo imeli srečo. Nič nimam proti medvedom, daleč od tega, a se sprašujem, kakšen smisel ima vse skupaj. Ograje in psi stanejo, zato so kmetje na Ptujskem polju in Prekmurju v bistveni prednosti.« Skenderjevi pripravljajo doma miniklavnico in računajo na prodajo na dvorišču. Ob ovcah se že sedmo leto ukvarjajo s čebelami. A Skenderjevi so izjema. Praviloma se mladi, ko končajo šolo, izselijo iz kostelske doline. Medvedje prihajajo, ljudje odhajajo!
