KOČEVJE – Minuli teden je v dveh dneh medved na Kočevskem poklal ovce pri dveh rejcih. Najprej je bil v Spodnjih Cvišlerjih, v neposredni bližini osrednjega kočevskega pokopališča, kjer je pokončal dve, v noči na četrtek pa se je premaknil na drugi rob mesta ob Rinži, in sicer na konec Remihove ulice. To je med Kočevjem in Dolgo vasjo, na območju, ki velja za eno najbolj poseljenih delov Kočevske. Tu so druga ob drugi lične stanovanjske hiše. Povedano drugače: to ni prostor divjih živali.
Kopal pod mrežo
Tam živi tudi Jože Švegelj, ki si je čez cesto oziroma poleg hiše, v kateri živi, že pred 20 leti kupil hektar zemlje. Parcela je res lepo urejena in ograjena, tako kot se v deželi velikih zveri spodobi. Ograja je visoka meter in pol, spodnji del mreže je povsod zakopan v zemljo. Tu je imel čredo 13 ovac. »Vsak večer sem jih zaprl v stajo,« razloži. Zaveda se, da redi živali na Kočevskem, v deželi gozda in velikih zveri, zato je pri skrbi za domače živali upošteval vsa strokovna navodila: postavil je visoko ograjo in zvečer živali zaprl v stajo.
A to prejšnjo noč ni pomagalo: medved je našel način, da je prišel v ogrado. S kremplji je raztrgal nekaj bal sena, potem pa je odšel v stajo in tam naredil še večjo škodo: pobil je nekaj ovac v zunanjem delu, potem pa se je spravil nanje še v notranjosti staje. »Uradno je pokončal pet odraslih ovc, a od tega so bile štiri visoko breje, za šesto pa čakam, ali bo preživela ali ne,« razlaga Švegelj, ko kaže mrežo, ki jo je medved pri prihodu ali odhodu spodkopal, pa okrvavljena vrata na staji in prestrašeno čredo.
Pregnani samec
Z medvedi doslej ni imel težav. Seveda jih je videval tod naokoli, kar je za Kočevsko običajno, vendar v dveh desetletjih na parceli z njimi ni bilo težav. Ograja in zapiranje ovac sta bila učinkovita ukrepa. Na vprašanje, ali je v zadnjih 20 letih na Kočevskem več medvedov, kot jih je bilo prej, odgovori kot iz topa: »Seveda jih je več. Lovec sem že 40 let, pa prej ni bilo problemov z medvedi, ker so imeli kaj jesti na mrhoviščih,« pove upokojenec, ki – podobno kot številni drugi – ne razume, zakaj država znova ne uvede preprostega in učinkovitega ukrepa; z vnovično uvedbo mrhovišč bi medvedje ostali v gozdu, ne pa da se zaradi iskanja hrane približujejo ljudem.
Po sledeh, ki jih je pustil medved, so lovci ugotovili, da gre v obeh primerih za isto žival, mlajšega samca, ki je v drugem letu življenja in ima okoli 60, 70 kilogramov. Verjetno je to medved, ki ga je medvedka odgnala od sebe. Iztok Ožbolt, vodja intervencijske skupine in vodja Lovišča s posebnim namenom Medved, pojasni, da je konec aprila obdobje, ko hodijo naokoli medvedke z mladiči, drugo obdobje pa je konec junija in julija, ko svoje mesto pod soncem iščejo mladi medvedi. Odrasli medvedi se v tem času parijo, zato medvedke odženejo mladiče. Ko bodo breje, jih bodo sprejele nazaj. Zato zdaj obstaja še ena možnost, razloži sogovornik: »Mogoče je, da je tega medveda sem pripeljala medvedka, ki se tu pari. To pa pomeni, da je tu poleg mladiča in medvedke tudi medved.«
Dovoljenje za odstrel
Zaradi dveh pokolov v dveh dneh je intervencijska skupina že dobila dovoljenje za izredni odstrel medveda. Lovci ga morajo izpeljati do 25. junija na območju, kjer se je medved doslej potikal. »Morda se bo umaknil in odstrel ne bo potreben,« pravi Ožbolt in dodaja, da tovrstnih konfliktov sploh ne bi bilo, če bi bil odvzem medvedov iz narave številno primeren. Obenem pa se s premišljenim pristopom ne bi dogajalo to, kar se je zgodilo v teh dneh, ko so otroci skozi okna OŠ Ob Rinži gledali na prvi pogled idilično podobo – medvedko z mladiči. Toda šola ne stoji sredi divjine, ampak v Mestnem Logu, predelu Kočevja, kamor medvedje, največje zveri v Evropi, zagotovo ne spadajo.
