NEUPRAVIČENO OBOGATEL

Medved ga je pohabil, država ga bo oskubla

Objavljeno 13. april 2016 15.21 | Posodobljeno 13. april 2016 15.21 | Piše: Boštjan Celec

Cerkničan Peter Zalar je po brutalnem napadu medvedke neupravičeno obogatel.

Peter Zalar bi se moral po mnenju vrhovnih sodnikov kot lovec bolj zavedati nevarnosti, ki na človeka prežijo v gozdu. Foto: osebni arhiv

LJUBLJANA – Republika Slovenija zaradi neupravičene obogatitve civilno preganja Petra Zalarja – tožbeni zahtevek je vrtoglav, in sicer 135.427,43 evra. Napoved te današnje pravdne razprave na okrožnem sodišču pa je bila slišati precej bizarna. Država se je namreč z odškodninsko tožbo spravila na nekoga, ki mu je po pravnomočni sodbi že sama morala izplačati odškodnino. Vendar pa, tako izvemo na državnem pravobranilstvu, se je v primer vpletlo tudi vrhovno sodišče, ki se je strinjalo z odvetniki države, da sta bili ljubljanski okrožno in višje sodišče do Zalarja preradodarni.

Država nas mora varovati

Zgodba, ki je tedaj 31-letniku s Hruškarij za vselej spremenila življenje, sega v leto 2007. Po poklicu dispečer, sicer pa jamar, kolesar, ljubitelj narave in konj (na Tajskem je bil nekaj časa celo trener kaskaderjev na teh živalih), je imel 11. marca šele kratek čas tudi veljaven lovski izpit.

Z očetom se je tega dne odpravil v gozd, da bi poiskala kraj za postavitev solnice za divjad ter morda našla kakšno rogovje, ki v tem času odpada jelenom. Vendar pa se je tam zgodilo srečanje z medvedko. Ta se je zakadila v Petra, čekane je zasadila v njegovo nogo, po njem zamahovala s šapami, ga treščila ob drevo in skotalila po pobočju. »Zagrabila me je za desni gleženj, me začela gristi po zadnjici in roki. Potem nisem več čutil rok in nog,« nam je govoril pozneje in dodal, da si je zlomil vrat. Diagnoza pa je bila naravnost grozljiva: spastična tetraplegija.

Sodna praksa je bila izoblikovana že nekaj let, v primeru medvedjega napada na Ribničana Franca Gačnika je država že morala priznati, da je kot lastnica prostoživečih živali tudi odškodninsko odgovorna za njihovo početje. Zato so Zalarjevi pooblaščenci iz odvetniške družbe Matoz vložili odškodninsko tožbo proti Republiki Sloveniji, v kateri so trdili, da je ravno zaradi ravnanja države postal težek invalid, saj ta ni zagotovila primernih ukrepov za varstvo pred napadi zveri na ljudi. »Občani Cerknice so pred dogodkom večkrat opozarjali na ogroženost zaradi medveda, saj je bilo tega najti na cesti, ob cesti, v garaži, na dvorišču. Kljub temu država ni storila ničesar, da bi prebivalce pred napadi zavarovala,« je med drugim pisalo v tožbi, s katero je Zalar zahteval 412.000 evrov odškodnine in 1450 evrov mesečne rente.

Država je kljub primeru Gačnik ugovarjala, da ni lastnica prostoživečih živali in zato ne more biti odgovorna za škodo, ki jo te povzročijo, tožnik pa ji je nasprotno dokazoval z zakonoma o ohranjanju narave in o lovstvu, iz katerih izhaja, da mora država storiti vse za zaščito ogroženih živalskih vrst, a mora pred njimi zaščiti tudi ljudi, torej je objektivno odgovorna tudi za povrnitev škode, ki nastane zaradi rjavega medveda.

Nedokazane govorice o fotografiranju

Pravobranilci so na pravdanju celo omenjali govorice, ki so se razširile po Cerkniškem, da je Zalar sam kriv za napad medvedke, ker naj bi s fotoaparatom rinil v brlog, kjer je bila z mladičema. Te so ga tako prizadele (in bojda je bil celo deležen groženj s smrtjo), da tudi za občila ni več hotel dajati izjav. »Lahko vam povem le to, da vse do zadnjega centa dam tistemu, ki mi povrne zdravje. Veste, kako je? Sam si niti riti ne morem obrisati, zaradi neznosnih bolečin komaj sedim v invalidskem vozičku,« nam je povedal leta 2013, ko je sodba v njegovi pravdi postala pravnomočna.

Že leto prej so njemu v prid razsodili na pravdnem oddelku okrožnega sodišča. Navedbe, da se je tožnik nalašč približal medvedjemu brlogu, ker ga je domnevno hotel fotografirati, in da je s tem izzval medvedko, so ostale nedokazane. Primer so ocenili kot katastrofalno škodo, državo pa okrcali, da ni poskrbela, da bi bili ljudje varni pred zvermi, ter jih zadrževala globlje v gozdu, ne pa le nekaj sto metrov od človeških bivališč.

Zalarju so prisodili 253.314,87 evra odškodnine in 910 evrov mesečne rente, saj bo moral vsak dan plačevati vsaj za osem ur tuje pomoči, od katere bo odvisen do konca življenja. Na to sodbo so torej pečat pravnomočnosti udarili tudi višji sodniki, z ministrstva za okolje in prostor pa so Zalarju nato nakazali prisojeno odškodnino. Že prvostopenjsko sodišče je sicer upoštevalo njegov soprispevek k dogodku oziroma nastanku škode, in sicer v višini 30 odstotkov, in tudi s tem so se strinjali višji sodniki.

Ponudili so mu, naj vrne sam

Toda pravobranilstvo je zoper sodbo višjega sodišča vložilo revizijo, odvetniki države so namreč menili, da sta prvostopenjski sodišči zmotno ugotovili Zalarjev soprispevek pri dogodku. Ta se je po njihovem prepričanju iz gole radovednosti zavestno spustil po klancu navzdol do medvedjega brloga, v času, ko medvedke kotijo, kar je bil ključni povod za napad zveri.

Vrhovni sodniki sicer ugotavljajo, da Zalar res ni mogel vedeti, da je na polici, h kateri se je spustil, brlog, zato tudi ni mogel zavestno izzivati zveri, medved pa bi ga lahko napadel kjer koli drugje v gozdu. Toda njegovo ravnanje je bilo nespametno, saj bi se kot lovec moral zavedati nevarnosti srečanja z rjavim medvedom v času, ko ta koti mladiče. Z odločitvijo, da iz gole radovednosti zapusti glavno pot in pogleda, zakaj je na polici nižje razgreben pesek, je še stopnjeval nevarnost, moral pa bi pomisliti na to, da je morda v bližini medved. »Njegovo ravnanje je nedvomno prispevalo k večji verjetnosti nastanka škodnega dogodka, ki ga je po prepričanju vrhovnega sodišča oceniti na 50 odstotkov,« je v svoji sodbi zapisal petčlanski senat vrhovnih sodnikov, predsedoval mu je Rudi Štravs. Ker so torej njegov soprispevek zvišali za 20 odstotkov, so mu posledično znižali tudi prisojeno odškodnino na 180.939,19 evra, mesečno rento pa na 670 evrov. Pravobranilstvo, tako nam je odgovorila njihova govorka Anita Drev, od njega zahteva vračilo razlike od zneska, ki mu ga je prisodilo vrhovno sodišče, in od zneska, ki mu ga je država že nakazala po pravnomočni sodbi višjega sodišča. Gre torej za nekaj več kot 135 tisočakov. »Po prejemu odločitve revizijskega sodišča je pravobranilstvo Petra Zalarja pozvalo k vračilu razlike. Ker pa ni sledil pozivu k prostovoljni izpolnitvi obveznosti, je Republika Slovenija vložila tožbo, s katero zahteva vrnitev zneska, za katerega je neupravičeno obogatel.« 

Deli s prijatelji