Mednarodni škandal: v Ljubljani postavili spomenik s slovnično napako

BEOGRAD, LJUBLJANA – Blamaža: Slovencem podarili doprsni kip Vuka Karadžića in uspelo jim je zgrešiti priimek. Sramota: Kako je Vuk Karadžić postal Karađić! Kakšna napaka Slovencev: Na spomeniku Vuku, ki jim ga je podaril Beograd, napisali Karađić. Na spomeniku Vuku Karadžiću v Ljubljani se je Slovencem prikradla neobičajna napaka. To so le nekateri od naslovov člankov, ki so preplavili srbska občila po petkovem dogodku v Ljubljani.

Kopitarjev prijatelj

Župan Ljubljane Zoran Janković je gostil župana Beograda Sinišo Malija, ta se je vpisal v Zlato knjigo Ljubljane, nato pa sta pri Srbski pravoslavni cerkvi skupaj odkrila še spomenik Vuku Stefanoviću Karadžiću. Kip znamenitega reformatorja srbskega knjižnega jezika, ki je reformiral pravopis in izdal slovnico, je delo umetnika Petra Ubavkića, mesto Beograd in Vukov sklad pa sta ga podarila Ljubljani kot poklon prijateljstvu Jerneja Kopitarja in Karadžića, ki sta z medsebojnim sodelovanjem razvijala slovenski in srbski jezik na začetku 19. stoletja. Karadžić je objavil zbirko srbskih ljudskih pesmi, tudi pri zbiranju pripovedk, pregovorov in ljudskih pesmi naj bi ga podpiral prav slovenski jezikoslovec.

Župan Janković je povedal, da je ponosen na sodelovanje med mestoma, saj je postavitev spomenika Karadžića prvi primer, ko je glavno mesto postavilo spomenik v Ljubljani. Med drugim je izpostavil projekt Avtobus sreče, »s katerim dokazujemo, da prijateljstvo med Ljubljano in Beogradom velja tudi za naše najmlajše«, in dodal, da želimo dobre odnose razvijati tudi v prihodnje. Župan Beograda se je poklicnemu kolegu in Ljubljani zahvalil za gostoljubje ter poudaril, da je Ljubljana s postavitvijo spomenika pokazala, da ji je do krepitve odnosov med obema mestoma na področju kulture, zato pričakuje nadaljevanje dobrega medmestnega sodelovanja.

A čeprav je bilo v pripravo dogodka zagotovo vpletenih več uglednih ljudi iz Slovenije, ki imajo srbske korenine in bi že zato morali dobro poznati ta jezik, med njimi tudi župan Janković, se je torej pripetil spodrsljaj, o katerem precej cinično poročajo srbska občila. Sprva so se ta sicer spravila na svoje, menili so, da so tudi podstavek, na katerem stoji doprsni kip, in na njem natisnjene osebne podatke, v Slovenijo pripeljali iz Srbije. Na podstavku je Vukov priimek tako v cirilici kot v latinici zapisan napačno, z đ namesto z dž. Napaka ni bila odkrita vse do svečanega odprtja spomenika ali pa še celo tedaj ne, in se je razkrila šele, ko je nekdo na družabnem omrežju twitter čivknil: »Vprašajte župana Beograda, kako je Vuk Karadžić postal Vuk Karađić.«

Popolni idioti...

Prepričani, da so torej napako naredili že v Srbiji, so v Vestih odkrito napadli tamkajšnjo vladajočo strukturo: »Beograjska oblast nas sramoti, kjer koli utegne. To niti ni čudno, če upoštevamo besede mandatarja srbske vlade Aleksandra Vučića, da v njej sedijo popolni idioti. Tokrat so nas osramotili v Ljubljani, ki so ji darovali spomenik očeta srbske besede, na katerem pa je napačno zapisan njegov priimek. Odkritju spomenika je prisostvoval beograjski župan Siniša Mali, ki je omenjan v zvezi s številnimi aferami, ena od njih je tudi ponarejanje doktorata, zato niti ne čudi taka elementarna nepismenost.« Da so zamočili že v Srbiji, so sprva menili tudi pri Kurirju. »Mesto Beograd, ki je to skulpturo podaril Ljubljani, jo je podaril s tiskovno napako, ki je ni nihče opazil.« Že v naslednjem prispevku pa so ponudili novo informacijo. Naslov je Torej, vseeno so Slovenci: Podstavek z napisom Vuka Stefanovića Karadžića je izdelovala Ljubljana. V tekstu pa je zapisano, da je zgodba okrog napačnega priimka reformatorja srbskega jezika dobila nepričakovani preobrat in da so famozni đ v resnici zapisali Slovenci. Iz Vukovega sklada so jim namreč sporočili, da je Beograd Ljubljani podaril le spomenik, pri izdelavi podstavka in napisa pa sploh ni sodeloval.

Kot še dodajajo v Kurirju, za zdaj ostaja skrivnost, kdo je v Sloveniji izbiral črke za na podstavek in ali je bila napaka zagrešena po naključju ali namenoma. Toda tudi srbski novinarski kolegi udarijo mimo. »Zanimivo je, da v slovenski abecedi ne obstaja črka đ, prav tako ne ć, obstaja pa dž.« Slednje kajpak ne bo držalo, d in ž sta že v naši abecedi, vendar kot popolnoma samostojni črki.