DELO V NEMČIJI

Medicinske sestre
 množično bežijo

Objavljeno 05. maj 2017 13.45 | Posodobljeno 05. maj 2017 13.51 | Piše: Tina Horvat

Delo v Nemčiji jim ponujajo kar z letaki po ulicah in parkiriščih.

Množično odhajanje pomeni, da je nekaj hudo narobe. Foto Aleš Černivec

LJUBLJANA  – Da je kriza zarezala globoke rane tudi v naš javni zdravstveni sistem, je jasno vsakomur. Naš bralec pa nas je, potem ko je ob obisku zdravstvenega doma v okolici Ljubljane mimogrede dobil tudi letak s povabilom medicinskim sestram na delo v tujini, opozoril na še eno zelo veliko težavo, ki se samo povečuje – na odhajanje medicinskih sester v tujino.

»Nudimo pomoč in individualno svetovanje pri zaposlitvi zdravstvenega osebja v Nemčiji. Možna je tudi zaposlitev z minimalnim znanjem nemškega jezika,« piše na lističu. Mamljivo ponudbo smo preverili in poklicali na telefonsko številko podjetja Slo Care. Tam so nam povedali, da gre za delo za nedoločen čas v Stuttgartu, osnovna plača, brez dodatkov, pa znese okoli 2200 evrov. Neto! Potrebno je vsaj osnovno znanje nemškega jezika oziroma stopnja B1, po potrebi organizirajo tečaj po hitrem postopku do stopnje B2.

2200 evrov neto

Ko še enkrat pokličemo na podjetje Slo Care in se predstavimo kot novinarji, lastnik podjetja Munib Koštić ob ugotovitvi, da ga ne kliče morebitna stranka, postane nekoliko bolj redkobeseden. Vendar nam kljub temu pove, da ne gre za nobeno novačenje in pozneje izkoriščanje slovenskih medicinskih sester, ampak zgolj za posredovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve v tujini. Nobenega plačila ne zahtevajo od strank, saj jim za posredovanje plača podjetje v Nemčiji, sicer pa sta oba s sinom zaposlena v zdravstvu, oče v Ljubljani, sin pa v Nemčiji, zato se spoznata na stvar.

»Smo še bolj na začetku in se še nismo veliko oglaševali. Obvestila smo puščali na avtomobilih in jih delili na ulici, a v Sloveniji še ni veliko zanimanja za to delo. Večje je bolj na jugu, v državah nekdanje Jugoslavije,« pove. O številu slovenskih medicinskih sester, ki jih je njegovo podjetje do zdaj izvozilo v Nemčijo, noče govoriti. Ni pa Slo Care edino tovrstno posredniško podjetje, splet in družabna omrežja so polna podobnih ponudb.

Ponudba o delu za nedoločen čas z začetno osnovno neto plačo brez dodatkov 2200 evrov se sliši zelo lepo. Sploh če nemško plačo primerjamo s slovensko, ko niti bruto plača diplomirane medicinske sestre s 35 leti delovne dobe ne doseže neto zneska, kakršnega dobi srednja medicinska sestra na začetku delovne dobe v Nemčiji. Pri nas srednja medicinska sestra začne v 19. plačnem razredu in zasluži 892 evra (bruto!) ali 670 neto, do penzije pa nekako doseže 1400 evrov bruto. Diplomirana začne v 29. razredu s 1320 evri in do upokojitve pride do 1954 evrov.

Velika izguba

Koliko slovenskih medicinskih sester pa se odzove na takšne ponudbe? Oglasimo se pri predsednici Zbornice zdravstvene in babiške nege Moniki Ažman, ki nas precej dramatično, a ne brez razloga, uvede v kruto realnost odhajanja slovenskih medicinskih sester v tujino.

»Za vsako medicinsko sestro, ki zapusti Slovenijo, nam je zelo žal in za nas pomeni zelo veliko izgubo. Zadnje čase smo opazili, da ponudniki (agencije in posredniki) dela v tujini postajajo vse bolj agresivni in tudi na naš mesečnik Utrip, ki doseže več kot 15.000 gospodinjstev, prihajajo ponudbe za takšne oglase, na kakršnega je naletel vaš bralec. Vendar jih naš uredniški odbor zavrne, saj nam je bolj pomembna etika kot denar. Vsakomur privoščimo in vsakdo ima pravico, da si poišče zaposlitev, kakršno želi, a vendar naša stanovska organizacija ne spodbuja tovrstnega odhajanja v tujino in ne odobrava takšnega oglaševanja. Vsakdo, ki gre v Nemčijo ali kam drugam, pomeni enega manj, nas pa je že itak premalo, pa naj gre za bolničarje in negovalce, tehnike zdravstvene nege ali diplomirane medicinske sestre oziroma zdravstvenike,« skoraj s solznimi očmi pripoveduje Ažmanova.

Verjetno glavna medicinska sestra Slovenije ne bi bila tako potrta, če bi govorili o nekaj posameznikih, ki se odločijo oditi s trebuhom za kruhom. A številke o tovrstnih odhodih, s katerimi nam postreže, so resnično dramatične. V vsem lanskem letu je Slovenijo zapustilo 148 delavcev v zdravstveni negi, v samo prvih treh mesecih letošnjega leta pa kar 209! Če se bo to nadaljevalo, bo v tem letu Slovenijo zapustilo kar 836 medicinskih sester. »To je ogromno, ob katerem bi se morali zamisliti! Tako množično odhajanje pomeni, da je nekaj hudo narobe pri nas in da smo dosegli dno,« pripoveduje.

Diplomirane čistilke

Nato nam slikovito opiše, v kakšnih razmerah delajo medicinske sestre v Sloveniji: »Nobena skrivnost ni, kako kadrovsko smo podhranjeni in kako nas je povsod veliko premalo. Po naših ocenah nas je samo v bolnišnicah za okoli četrtino premalo, da ne govorimo o domovih za ostarele. Tam ponoči dva tehnika in en bolničar skrbijo za 200 oskrbovancev, in to je nenormalno in nečloveško, tako za delavce kot za paciente. Ta trenutek smo vsi že čisto izčrpani in preobremenjeni, ob tem da svoje delo opravljamo dobro in predvsem varno za naše paciente. V tem poklicu smo pretežno ženske, ki smo mame in noseče, poleg tega se staramo, delamo pa v treh izmenah. Kadar kdo zboli, gre na dopust ali na porodniško, ni nadomeščanja in morajo tisti, ki so, toliko več narediti. Hudo sposobne smo, da gremo skozi vse to.«

Zaradi vsega povedanega Ažmanova seveda razume, da morajo nekateri zapustiti njihove vrste in se podati v tujino, vendar tudi opozarja, da tam ni vse tako, kot je videti na prvi pogled.

»V tujini je kruh zelo težko prislužen in grenak. Razen ene moje nekdanje dijakinje, ki že več let dela v Veliki Britaniji in je zelo uspešna in zadovoljna, ne poznam nobene druge zgodbe o uspehu. Največji problem z odhajanjem delavcev zdravstvene nege imajo na Poljskem. Tam celotne generacije mladih Poljakinj odidejo iz države, predvsem v Veliko Britanijo in na Irsko. Pred nekaj leti so imeli veliko afero, ko so odkrili, da so mnoge nasedle mamljivim ponudbam, končale pa so skoraj kot prostitutke. Ne rečem, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi z našimi medicinskimi sestrami, a zagotovo lahko trdim, da razmere za delo v tujini niso prav nič pravljične in da praviloma tujke v zdravstveni negi delajo kot negovalke, celo čistilke, tudi če imajo diplomo. To dokazuje tudi oglas podjetja Slo Care, kjer piše, da je potrebno imeti za to delo spričevalo B2, a po evropski direktivi mora diplomirana medicinska sestra aktivno govoriti tuji jezik na stopnji C1,« je še opozorila Monika Ažman.

Na delo prek zbornice

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege svetuje vsem, ki se resno odločajo za delo v tujini, naj pridejo k njim, saj bodo vsakomur pomagali, ga usmerili na tako imenovani regulatorni organ, mu pokazali uradno pot in mu uredili vse potrebne dokumente, vključno s potrdilom o dobrem imenu. 

 

Deli s prijatelji