Medena bera bo letos povprečna

LJUBLJANA – Čebelarjem so prve napovedi o povprečni letni beri medu spet vzbudile voljo do življenja. Nekateri si po lanski katastrofalni letini, ko so čebele nanosile v panje vsega 10 odstotkov povprečne bere, še niso zares oddahnili.

»Kazalo je dobro, a se je izkazalo, da bo letina spet slaba,« nam je povedal sloviti čebelar, 65-letni Anton Koželj iz Šmarja - Sapa, ki skrbi za 30 panjev, družina pa živi od tega.

»Aprila in maja je bilo ponoči premrzlo, zato cvetovi niso spustili medičine, kot bi morali.«

Pozneje so zlasti čebelarji vozači, ki vozijo panje naokoli po Sloveniji in lovijo pašo, računali na akacijo. »Ta cveti od 15. maja do 10. junija in je bila letos povprečna.« Če iščemo vzrok v nestanovitnem vremenu s številnimi ekstremi, je za čebeljo pašo najslabše sunkovito nihanje temperature.

»Akacija je začela dobro, tri, štiri dni je lepo cvetela in medila, potem je nenadna sprememba temperature vse skupaj ustavila, nato pa je le še finiširala.« Tako je akacija dala le nekaj več od polovice običajne paše. Primorska in Notranjska sta bili zares slabi, Prekmurje in Kozjansko malo bolje. V času akacije se je na javorju in preostalih listavcih pojavila mana, tako da so sivke nekaj nabrale.

Javor namesto kostanja

Medtem pa je bolezen zdesetkala kostanj v naših gozdovih: »Leta 2006 je kostanj zadnjič obilno medil, potem se je še dvakrat prebudil, potem pa nič več,« poudarja Koželj in dodaja, da je v slovenskih gozdovih uničenih 90 odstotkov kostanja. »Spet bo medil čez 100 let,« se je pohecal. A kot kaže, ga bo rešila parazitoidna uvožena osica, ta žre oso šiškarico, ki je uničila kostanj.

Kot nam je pojasnil Franc Šivic, eden najuglednejših čebelarjev in strokovnjakov za čebele v Sloveniji, vse pomembnejša medovita drevesna vrsta v Sloveniji postaja javor. Ta bo deloma nadomestil kostanj. »Javor se dobro razmnožuje, zato ga bo v naših gozdovih vedno več in vedno boljša bo na njem tudi čebelja paša. Cveteti in roditi začne razmeroma pozno, šele med 20. in 30. letom, toda potem se pojavlja njegovo cvetenje zlasti v nižjih predelih skoraj vsako leto.«

Zanimivo je, da je skupen letni donos na hektar približno 200 kilogramov medu. Izločanje nektarja traja od dva do tri tedne, torej precej dlje kot pri robiniji. Toda v letih, ko se na listnih in cvetnih pecljih naselijo uši in povzročijo nastanek mane, so lahko donosi v panje precej večji. Naši čebelarji marsikje točijo čist ali pa skoraj čist javorjev med, ki je rumenkaste barve in prijetnega okusa.

Stoječi čebelnjaki bolje medili

Če poenostavimo, imamo v Sloveniji približno 10.000 čebelarjev, ki skrbijo za 150.000 panjev, kot pove Koželj, je od tega 200 vozačev.

»Običajno je, da vozači, ki vozijo čebele na pašo, naberejo od 40 do 50 kilogramov medu na panj, medtem ko stoječi čebelnjaki dajejo do 20 kilogramov na leto,« pojasni Šivic.

A letos je bilo drugače. »Trudili smo se in lovili pašo, a smo izviseli,« pravi Koželj, ki predvideva: »Stacionarni čebelnjaki so letos nabrali od 60 do 70 odstotkov običajne bere, vozači pa nismo zaslužili za stroške, saj smo nabrali pičlih 20 odstotkov.«

Po grobi oceni bodo tako skupno natočili približno 1500 ton medu.