Kapusovi bolhači so oligofagi, kar pomeni, da se prehranjujejo samo z nekaj vrstami rastlin. Hranijo se z različnimi vrstami križnic (Brassicaceae) od zelja, kolerabe, cvetače, ohrovta do oljne repice in drugimi rastlinami iz tega rodu.
V Evropi so med pomembnejšimi škodljivci zelja. So kozmopoliti, ki so se s prodajo križnic in substratov razširili na vsa zmerna podnebna območja. Zelje, presajeno sredi maja, je razvilo nekaj listov in kmetijski svetovalci v Podravju opozarjajo na poškodbe zaradi bolhačev.
Razjede na gornji strani lista
Vroče in suho vreme s temperaturami zraka nad 18 °C omogoča intenzivno letanje odraslih osebkov, parjenje in odlaganje jajčec. Posevke kapusnic poleti v takih vremenskih razmerah bolhači močno poškodujejo. Tipične poškodbe so majhne, okrogle razjede, ki se večinoma pojavijo na zgornji strani lista. Napadene rastline zaostajajo v rasti, venejo in zlasti mlade rastline propadejo.
Kmalu, ko posije prvo spomladansko sonce, pridejo iz zimskih prezimovališč. Prehranjujejo se na različnih križnicah. Ko še niso na voljo gojene, se prehranjujejo s samoniklimi.
Po dopolnilnem hranjenju spomladi se bolhači parijo, nato pa samice postopoma odlagajo jajčeca. To obdobje traja od maja do junija. Embrionalni razvoj traja približno en teden, zatem se izležejo ličinke, ki se hranijo z listi.
Rumeni otočki med pšenico
V zadnjih dneh se je na posevkih ozimne pšenice Pomurja močno in zelo na hitro pojavila rumena rja (Pucciinia striformis).
Rje so evolucijsko zelo stara skupina gliv že iz mezozoika, kot paraziti praprotnic. Pozneje so prešle na golo- in kritosemenke, z značilno ozko vezavo na gostitelje in značilno tvorbo različnih trosov, prilagojene podnebnim razmeram.
Znaki bolezni se kažejo v obliki majhnih oranžno rumenih skupkov spor, ki se podaljšujejo in združujejo v nekaj vzporednih vrst na listi ploskvi. Najhitreje jo spoznamo po rumenih otočkih na poljih pšenice. Še posebno močno se je pojavila na določenih sortah, ki so bolj občutljive za rumeno rjo, in v posevkih, ki še niso bili zaščiteni s fungicidom.
Rja na vseh sortah žit
Rumena rja se lahko pojavi na vseh sortah in na vseh žitih. Sočasno s to boleznijo se pojavljata pepelovka in pšenična listna pegavost in zato vsem svetujem čimprejšnji ogled posevka in čimprejšnje ukrepanje.
V nasprotju z drugimi rjami se razvije pri precej nižjih temperaturah (10–15 °C) aprila ali maja. Zatiramo jo, ko se razvije na treh najvišjih listih pri 5 do 10 % rastlin.
Če gremo v napadeno pšenico s svetlimi hlačami, se nam obarvajo oranžno. Tudi če z roko potegnemo po listih, imamo oranžne prste. Rumena rja se razvija predvsem na pšenici in ječmenu. Ustrezajo ji vlažne in bolj hladne lege v predalpskem prostoru.
Agrometeorološka napoved
Na spletni strani Arsa si lahko ogledate vremensko napoved za posamezno regijo v Sloveniji, natančneje pa so napovedane tudi posamezne spremenljivke za naslednje dni. Napoved obsevanja sonca, padavin, hitrosti vetra in temperature zraka na višini 2 m je še posebno pomembna pri načrtovanju škropljenja in zalivanja.
4. junij 1991
V nalivih v jugozahodni Sloveniji in Posočju je v 14 urah padlo do okoli 100 mm dežja. Največjo dnevno količino padavin, 129 mm, so izmerili v Kobaridu. V Postojni je padlo 121 mm, na Otoku pri Cerkniškem jezeru 117 mm, v Godnjah na Krasu 112 mm in v Opatjem selu na Krasu 111 mm.
Rožnikov čas
Je lepo, sončno vreme tega dne (1. junij),
se kmetje dobre letne vesele.
Kakor vreme na Menarda (8. junij) kane,
tako ves mesec ostane.
Ako svetega Medarda dan dežuje,
štirideset dni dež še naletuje.
Napoved
Danes bo zjutraj pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, čez dan se bodo pojavljale padavine, deloma plohe in nevihte.
Napoved od 5. do 10. junija 2014
Na območju Alp se bo ustalilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah bo postopno k nam pritekal toplejši zrak.
V četrtek bo krajevnih padavin več, od petka naprej pa bo sončno in precej toplo. V začetku prihodnjega tedna bodo najvišje dnevne temperature med 25 in 30 stopinj C.
