LJUBLJANA, ŽENEVA – Danes, kot vsako leto na dan pravosodja, bodo podelili medalje za življenjsko delo in izjemne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane izjemno zahtevne projekte zaslužnim sodnikom, državnim tožilcem in javnim uslužbencem na področju pravosodja. Tokrat jih bodo domnevno najzaslužnejšim pripenjali pravosodni minister mag. Goran Klemenčič, generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Kot dan pravosodja je bil izbran 4. november zato, ker je 4. novembra 1918 začela veljati uredba ministra narodne vlade SHS za pravosodje dr. Vladimirja Ravniharja, v skladu s katero je bila kot uradni jezik na sodiščih prvič določena slovenščina. Prav včeraj (le dan pred letošnjim pripenjanjem medalj za življenjsko delo in izjemne delovne uspehe ali prizadevanja) je pravosodni minister Klemenčič vodil slovensko delegacijo, ki se je v Švici udeležila 20. zasedanja delovne skupine Sveta Združenih narodov za človekove pravice in v okviru tako imenovanega univerzalnega periodičnega pregleda v ustnem zagovoru pojasnjevala, kakšno je pri nas ta hip (odkar na podlagi prejšnjega univerzalnega periodičnega pregleda uresničujemo kar 97 priporočil) stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. No, sočasno pa je pred ženevskim sedežem Združenih narodov potekal tudi protestni shod slovenskega Odbora 2014, ki je bil ustanovljen z namenom zagotovitve takojšnje odločitve vrhovnega sodišča o prekinitvi zaporne kazni predsednika SDS Janeza Janše ter odprave neustavne, nezakonite in nepravične sodbe v zadevi Patria. V Odboru 2014 so se odločili, da bodo še v Ženevi predstavili svojo peticijo za pravično družbo in državo vladavine prava. Dve tako zelo različni plati iste pravosodne medalje, bi lahko rekli.
Če bi bila naša državica tako demokratična, kot nas prepričuje politična vrhuška, bi bržda vrh slovenskega pravosodja tudi vsem tistim uglednim pravnim strokovnjakom, ki so člani Odbora 2014 ali ga podpirajo, omogočil, da ob dnevu pravosodja predstavijo svoje, četudi drugačno mnenje o razmerah v Sloveniji. Kje, kako? Klemenčič, Masleša in Fišer bi jih, na primer, lahko povabili na podelitev medalj najzaslužnejšim sodnikom in državnim tožilcem. Če(tudi) nekdanji predsednik ustavnega sodišča in pravosodni minister dr. Lovro Šturm in drugi potem takšnega povabila ne bi sprejeli, bi bila to pač že njihova odločitev. Že ugledni britanski politični filozof John Stuart Mill je opozarjal: »Nikoli ne moremo biti povsem prepričani, da je mnenje, ki ga nameravamo zadušiti, zares napačno, a tudi če bi bili lahko prepričani, je naša namera zadušiti drug(ačn)o mnenje nesprejemljiva.«
Janša na situ ustavnih sodnikov Ustavno sodišče (njihov tričlanski upravni senat, v katerem je resda tudi predsednik ustavnega sodišča mag. Miroslav Mozetič) je včeraj začelo obravnavo pritožbe Janeza Janše – pritožbo je v imenu slednjega, kot je znano, 21. oktobra vložila Odvetniška pisarna Matoz – zoper ugotovitev predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza, češ da je pravnomočno obsojenemu in zaprtemu predsedniku SDS prenehal poslanski mandat. Zakon, kajpak, predvideva več možnih odločitev o Janševi pritožbi. Pobudo za presojo Brglezove ugotovitve je na ustavno sodišče naslovila tudi skupina 315 volivcev iz tretjega okraja četrte volilne enote Grosuplje: ti so namreč prav tako prepričani, da takšno prenehanje poslanskega mandata, za kakršno se je odločila večina v državnem zboru, pomeni nedopusten, protiustavni poseg. V teh dneh naj bi tudi vrhovno sodišče razglasilo svojo odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Že vnaprej (neuradno, seveda) so se pojavile govorice, da bodo vrhovni sodniki zahtevo nazadnje zagotovo zavrnili. |
