BISTRICA OB SOTLI – Mrzlo jutro, precej vodnata Sotla, pokrajina pa brez snega. V Kozjanskem parku so ljubitelji ptic v okviru mednarodnega monitoringa (International Waterbird Census – IWC), ki prav letos praznuje 50-letnico, se pravi petdeseto štetje ptic, popisali ptice na rekah Sotli in Gračnici.
Sotla je mejna reka s Hrvaško, ki je tako kot Kolpa ljudstvi na obeh straneh stoletja družila in nas administrativno razdelila ob osamosvojitvi. A kot nam je povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, so pri zimskem popisu vodnih ptic, ki ga v parku izvajajo od leta 2012, letos prvič sodelovali z zaposlenimi v Javni instituciji za upravljanje zaščitenih delov narave Krapinsko-zagorskega okraja.
»Namen popisa je, da skozi daljše časovno obdobje dobijo kakovostne podatke o posameznih vrstah, njihovem številu in življenjskem okolju,« je dodal Klenovšek.
Seveda so spremljali tudi druge ptičje vrste pa tudi sledi prisotnosti bobra in vidre. Zaradi žičnatih ograj so popisovanje deloma izvedli s hrvaške strani reke in naleteli na kup smeti, ki jih je neodgovorni domačin odložil v reko.
Kup odpadnega materiala v reki
Kot rečeno sta popisovalca v enem od rečnih rokavov Sotle naletela na kup odpadnega materiala, ki ga je neznani barabin odložil v reko Sotlo. A glej ga, zlomka, med odpadki sta našla tudi dobavnico, kjer je čitljivo zapisano ime verjetnega kršitelja. Seveda to ne pomeni, da je podpisani dejansko stresel odpadke v reko, morda je dobavnica od koga tretjega, toda ptičarji bodo neznanega storilca prijavili policiji.
Kot pravi Klenovšek, je divjih odlagališč ob Sotli kar veliko, kar pove, da še vedno nimamo pozitivnega odnosa do lastnega okolja. Po drugi strani pa je sistem smetišč in odvoza včasih zapleten, neredko tudi (pre)drag.
Mlakarica in kormoran
Kozjansko nima velikih vodotokov ali jezer, zato število vrst ni tako veliko kot na Savi, Dravi ali na obali, a popisovalci hkrati preverjajo še sledi vidre in bobra ter človekove dejavnosti, ki lahko tako ali drugače vpliva na okolje.
Najpogostejši vodni ptici na Sotli in Gračnici v tem času sta mlakarica in kormoran. A ker je bila pri nas lovna sezona odprta do 15. januarja, na Hrvaškem pa še traja do konca januarja, so v tem obdobju ptice precej plašne, zato je popis težaven.
Kot je povedal Klenovšek, sta popisovalca naletela na tri lovce in popis prekinila.
Bilo je hladno, a brez snega, zato so lahko popisali tudi nekaj kozic in sivih pastiric. Sicer pa nam zimski sprehod v porečju lahko postreže s čudovitim pogledom na letečo belo čapljo, bolj ostrovidni bodo opazili tudi vodomca in povodnega kosa. Tega je videti na minibrzicah obeh rek.
Šest družin bobrov
Na drevju ob strugi ter na poljih smo opazili še mnogo drugih ptičjih vrst: velika in močvirska sinica, plavček, plezalček, brglez, zelena žolna, siva vrana, krokar, kanja, skobec, ščinkavec, pinoža, veliki srakoper, sraka. Po ugibanjih naj bi na 90 kilometrov dolgi Sotli živelo šest družin bobrov, kar sovpada z mnenji strokovnjakov, da se bober od svojega bobrišča le redko oddalji več kot 20 kilometrov.
V Slovenijo se je naselil iz Hrvaške, prvič so ga opazili na Savi leta 1999, nato se je hitro razširil po vseh rekah Slovenije, danes je število bobrov tolikšno, da kmetje že opažajo škodo na koruzi in drugem.
Več kot 200 popisovalcev
Na slovenskih rekah in jezerih je v popisu, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), sodelovalo več kot 200 ljubiteljev ptic, v Kozjanskem parku pa 10 iz Slovenije in štirje predstavniki sosednje Hrvaške.